#Article 1: Tshebeletso ya Setjhaba ya Puo (194 words)


Tshebeletso ya Setjhaba ya Puo (TSP) e ntshetsa pele le ho lokisetsa puisano dipuong ka ho fapana ha tsona. Ho ya ka ditlhoko tsa puo tse ngotsweng Molaong wa Motheo, TSP e laola ho fapana ha dipuo ebile e ikarabella ho hlokomeleng dipuo tsohle tsa setjhaba sa rona ka ho sebedisa dikgothaletso tsa leano tseo sepheo sa tsona e leng ho ntshetsa pele tshebediso ya dipuo tsena, le dipuo tseo e leng hore ha esale ho tloha mehleng di sa natswe.

Mosebetsi wa sehlooho wa TSP ke ho phetha ditlhoko tsa puo tse Molaong wa Motheo ka ho lokisetsa, ho ntshetsa pele le ho thusa ka tshebeletso ya ho fetolela le ho lokisa se fetoletsweng dipuong tsohle le ho hlokomela ho fapana ha dipuo ka moralo wa puo le merero ya mareo.

TSP e sebetsa e le tshebeletso ya porofeshene ya puo ya Mmuso ka ho fetolela ditokomane tsa mmuso dipuong tsohle tsa mmuso. Tshebeletso ya mareo e thusa ka tswelopele le ntjhafatso ya mareo a thekgeniki a dipuo tsohle tsa mmuso. Mesebetsi ya moralo wa puo e akaretsa ho eletsa Mmuso ka tswelopele ya leano la puo le mekgwa ya tshebediso ya puo.




#Article 2: Senyesemane (153 words)


Senyesemane ke puo ea Jeremane Bophirima e ileng ea buuoa ka lekhetlo la pele ka Anglo-Saxon Engelane lilemong tsa pele tsa bohareng. Hona joale ke puo ea boraro e sebelisoang ka ho fetisisa lefatšeng, ka mor'a Semandarine le Sepanishe.

E buuoa linaheng tse ngata ho pota lefatše. Linaha tsa Anglosphere li kenyelletsa United Kingdom, United States, Canada, Australia, Ireland, New Zealand le linaha tse 'maloa tsa Caribbean. Ho na le batho ba ka bang limilione tse 375 ba buang lipuo (batho ba sebelisang Senyesemane ka puo ea bona), e leng kholo ka ho fetisisa ka mor'a Mandarin le Sepanishe. Batho ba ka bang limilione tse 220 ba e sebelisa e le puo ea bona ea bobeli. Hangata e sebelisoa mosebetsing le maeto, 'me bonyane ho na le batho ba libilione ba ithutang eona. Sena se etsa Senyesemane puo ea bobeli e buuoang ka ho fetisisa, le puo ea machaba ka ho fetisisa lefatšeng.




#Article 3: Lesotho (439 words)


Lesotho ke naha e boroa ho Afrika e teetsoeng hare ke naha ea Afrika Boroa. Motse-moholo oa eona ke Maseru. Baahi ba Lesotho ba ka balloa ho 2 067 000 (2009). Ho buuoa Sesotho 'me le baahi ba teng ke Basotho. Lesotho ke setho sa Machaba A Kopaneng. (United Nations)

Lesotho la mehleng ena le seng le bitsoa Basutoland, le hlaheletse le le leng tlasa morena Moshoeshoe I ka 1822. Moshoeshoe Mora oa Mokhachane, mohale e monyane oa Bakoteli, o qalile hoba khosi ka selemo sa 1804. Pakeng tsa selemo sa 1821 le 1823 baile ba phuthuluha thabeng tsa Butha-Buthe, ho kenyelelitsoe le bahale ba mehleng khahlano le Lifaqane le mohlabani e moholo Shaka Zulu ka selemo sa 1818 le 1828.

Ketsahalong tsa khalekhale ho bonahetse hona le likhohlano pakeng tsa baloaneli ba (British) BRITANI le maDatjha ho ileng hoa baka merusu ho baitseki ba (Cape Colony) ho latela ntoa e bileng teng ka lebaka la maFora le maDatjha, ka (BRITANI) BRITISH ka selemo sa 1795. Le ha ho le joalo ba amahangoa liketsahalong tseo ke Senqu le ba Orange Free State. Moshoeshoe I o ile a mema batho ho tsoa naheng tse ling ho tla fana ka tšebeletso, eleng Thomas Arbousset, Eugène Casalis le Constant Gosselin ho tsoa Paris ho tla fana ka lentsoe metseng le sebakeng sa Morija ho tlisa tumelo le ho fana ka mesebetsi ea ho ngola ka mochini ka puo ea Sesotho pakeng tsa selemo sa 1837 ho isa 1855. Casallis e leng letsoho la phetolo ea puo le mofani oa likeletso naheng tsa machaba. O ile aba le seabo phumantšong ea lithunya khahlanong le EUROPEANS le batho ba GRIGUA.

Lesotho lena le li setereke tse mashome,setereke ka seng sena le botsamaisi, 'me sena le motsemoholo oa sona.

Lesotho lena le palo ea batho ba ka lekanyetsoang ho ba 2,067,000. Lipalopalo tsa batho ba Lesotho li ka balloa ho liporesente tse 25% libakeng tsa litoropong,athe haele metseng le mahaeng ekaba liporesente tse ka bang mashome a supileng le metso e mehlano.

Mokha oa Lesotho oa paramente kapa tsamaiso ea litokelo tsa puso.

Tulo ea geokerafi ea Lesotho e etsa ho be thata ntšetsopele ea naha ka sepolotiki le moruong oa naha ea Afrika Boroa.

Tumelo ea bo Kreste ke eona e li hulang pele ka hara Naha ea Lesotho.

Liletsoa tsa 'mino oa setso tse kenyeletsang lekolulo, eleng mofuta oa seletsoa se letsoang ke bashanyana naheng, setolotolo eleng seletsoa se letsoang ke banna ka melomo oa bona,le seletsoa sa basadi e leng thomo.

Mepheo ea Lesotho ho kenyellelitsoe le ea setso e khelositsoe ke manyesemane.

Ntlo ea setso e hauoeng ka joang ke Mokhoro.




#Article 4: Kurów (100 words)


Kurow (Kurów) ke motsana wa Borwa Botjhabela ba Poland, o fumaneha mahareng a Puławy le Lublin.

Pakeng tsa dilemo tsa 1431 le 1442, motsana wa Kurow o fetotswe ho ba motse-moholo ho ya ka molao wa Magdeburg. Hobane e le toropo ya praebete, e hwebisana ka dijo le metsana e haufi le yona. Difaporiki tsa letlalo le boya tse mmalwa di a fumaneha teng. Ka ngwaha-kgolo wa lesome le metso e tsheletseng, Kurow e bile setsi sa Bo-calvin, hobane bongata ba Baena ba Poland ba ne ba dulo mono. Ka selemo sa 1660, badudi ka bongata bo fetohetse ho Bo-arian.




#Article 5: Afrika (175 words)


Afrika ke kontinente ea bobeli ka boholo lefats'eng ha ho shejoa lefats'e le baahi, kontinente ea pele ka boholo ke Asia.

Bophara ba Afrika ekaba 6.0% bja lefase goba 20.4% ba naha ea lefats'e (ntle le maoatle)  Afrika e na le batho hakanyetsoang ho 1,256,268.025 (ho ea ka palo ea  2017)  ba eleng 14% ea baahi ba lefats'e ka bophara.

Kontinente ena e likanyelitsoe ke Mediterranean Sea ka nqa ea Leboea, Suez Canal le Red Sea go ya lebowa bohlaba, Indian Ocean go ya borwa bohlaba, le Atlantic Ocean ka nqa ea bophirimela.
Afrika e na le linaha tse mashome a mane a metso e ts'eletseng (46) ho kenyeletsa le Madagascar, empa ha ho kenyeletsoa le lihlekehleke li ba mashome a mahlano a metso e mene (54).

Afrika, bogareng Afrika Bochabela e tsebehala ka bothomo bja bophelo baithuting ba thuto tsa mahlale.

Afrika e likarolo li hlano (ho ea ka likarolo tsa United Nations) eleng

African Union (AU) ke lekhotla la linaha tsa Afrika.  Linaha tsohle tsa Afrika ke litho tsa mokhatlo ntle le Morocco.




#Article 6: Kontinente (390 words)


Sebaka sa linaha ke mobu o moholo oa metsi o pota-potiloeng ke metsi. Ka bongata bo boholo ba metsi a letsoai (a thehiloeng haholo ke maoatle) ao ho oona ho koahetsoeng ka karolo ea 75 lekholong ea lefatše, ho bonolo haholo ho bona mona le moo ho hlaha libaka tse ngata tse tsoelang pele, e leng ho etsang hore ho se ke ha e-ba bonolo hore li-geographer li fe mabitso ana mabitso a lihlekehleke. Ka hona, ho atolosoa ha naha ho hlalosoa e le lik'honthinente.

Tšimoloho etymological tsa lebitso la k'honthinente le tsoa continens le entis mantsoe Latin, e bolelang e tsoelang pele, sitisoe ke letho (le abstinent, e leka-lekaneng), ba ka mpho continere participle bolelang na, koahela sekoahelo, leetsi nkiloeng ea cum, con and tenere, e nang le moelelo oa ho ba le. Ena ke mohloli oa scholasticism ka lipuo tse hlano European: Senyesemane, Sepanishe le Setaliana, k'honthinenteng (XV lekholong la lilemo la); ka puo ea Senyesemane k'honthinente, (lekholo la bo14 la lilemo); lentsoe la Senyesemane k'honthinente ke lentsoe le alimiloeng lentsoeng la Sefora lentsoe la k'honthinente (lekholo la bo12 la lilemo). Ka kutloisiso libaka ho nkoa ka tlaase mona, ho nouns tsa lipuo tse 'nè tsa Europe na le moelelo e tšoanang: ka Sepotoketsi, Sepanishe le Setaliana k'honthinente (XVI lekholong la lilemo la); ka Sefora, k'honthinente (1532); ka Senyesemane, k'honthinente (1590); le ka Sejeremane ho sa feleng (pakeng tsa lilemo tse lekholo le metso e tšeletseng le leshome le metso e supileng). K'honthinente ea lentsoe la Sepotoketsi le Sepanishe e ne e ngotsoe pakeng tsa lekholo la bo12 le la bo14 la lilemo, le bolelang boitšisinyo, boikutlo, karolo, eo moelelo oa eona o seng o sa sebetse.

Ho na le mefuta e 'meli ea lik'honthinente:

'mele: ke mobu o mong o moholo ho feta Greenland.
Ke sete sa linaha sebakeng se seng sa lefats'e se ka 'nang sa e-na le lihlekehleke kapa lihlekehlekeng tse ka ntle ho naha ea tsona.
Lintlha tse latelang ke lenane la lik'honthinente ka tlhaloso e pharaletseng:

linaha: America, Eurafrásia, Australia le Antarctica
linaha: Amerika, Europe, Asia, Afrika, Oceania le Antarctica
Lik'honthinente tsa lipolotiki hase tsona feela tse boletsoeng ka holimo, 'me Amerika hangata e arotsoe likarolo tse peli: Amerika Leboea le Amerika Boroa, kaha lihlekehleke tsa Central America le tsa Caribbean li atisa ho nkoa e le likarolo tse ling hape ea k'honthinente.




#Article 7: Thomas Mofolo (101 words)


Ntate Thomas Mokopu Mofolo o hlahetse seterekeng sa Berea naheng ya Lesotho ka Selemo sa 1876, mme ke pulamaliboho bongoling ba libuka tsa di-pali tsa maleme a batho batsho Kontinenteng ya Aforika e ka Boroa. 

O ile a phatlalatsa buka ya hae ya pele ka Selemo sa 1907 e bitswang ka hore ke Moeti wa Bochabela. Dilemo tse mmalwa  ka mora moo o ile a phatlalatsa e bitswang CHAKA.  

Dibukeng tsa hae e na ke yona e tumme haholo hoba e fetoletsoe malemeng a mose a mangata. O ile a hlokala ka 1948 ka mora hore a kule nako e telele.  




#Article 8: Omoseye Bolaji (104 words)


Omoseye Bolaji ke sengoli se lulang Aforika Boroa mme o hapile dikgau tse ngatangata. Ha jwale o se a ngotse libuka tse ka fetang mashome a marara tsa senyesemane. 

Libuka tsena tsa hae di kenyeletsa dithothokiso, pali, meqoqo jwalo jwalo. Dikgaung tseo a lifumaneng ha jwale ke tlotlo ho tsoa University of Free State e bitsoang ka hore ke Chancellor's Medal.  O ile a fumana le kgau tse peli tsa ho kgetha tema e ntle bongoling nakong ya ho phela ha hae (Lifetime Achievement Awards). 

Hona le kgatiso ya sebapalamolingoana e entsoeng ke Big Fish Film-Makers mane Johannesburg e bitsoa Home Away from Home. 




#Article 9: Izikhothane (1047 words)


Izikhothane (Skhothane kapa UkuKhothana) ke lebitso la SiZula la dihlopha tsa batho ka tlwaetseng ho tholahala makeisheng a Afrika Borwa, bao ba ratang ho eponahatsa ka ditjhelete kapa ho ba barui papisong le batho babang. Dihlopha tsena di phehisana ka metantso ya tsona pakang tsa batho babangata hore hotle ho kgethwe hore ke sehlopha sefe seo e leng barui, kapa ke mang eo eleng morui pakeng  tsa bona. Diphihisano tsena tsa Dikhothane, di etsaha ha ngata mafung, diphating, mme ho sebediswa difonofono tsa letheka, tjhelete, diaparo tsa theko e hodimo, jwala le dikoloi tsa mabai-bai. Mohlodi o kgethwa kaho e ponahatsa hore yena o senya thepa yahae e nang le boleng ba theko e hodimo, ka ho iponahatsa hoke ha ena boleng hoyena, babang ba tshesa le tjhelete, dieta, difonofono tsa letheka, le diaparo tsa theko e hodimo haholo. Hore obe mohlodi o tshwanetse o hlahise thepa ya theko e hodimo o e tjhese hore o bontshe hore o morui ya nang le tjhelete e ngata. Diphihisano tsena di tswela pele hobe ho fihlela ho eba le mohlodi ya bontshang hore o nale thepa ya theko e hodimo eo a sa e hlokeng.

Lebitso lena leo ho thweng ke Izikhothane, ke lebitso la Sizulu le kopanyang mabitso a mabedi a bitswang Izikhotha (Ho latswa) le Ukukhothana (ho soma). Lebitso lena ke le seleng se sebediswang makeisheneng ho supa ya nang le thepa ya theko e hodimo, kappa ya nang le diaparo tse turu. Ho latswa ho tshwanswa le ho latswa ha menwana ya motho e mong hore a kgone ho tswella pele ho bala tjhelete. Tshebediso ya holatswa ke sebediswa haho latswa “Desert Custart” ka menwana, ho bontsha hore motho o nale tlhelete e ngata. Tseo ba di etsa hangata ditlhodisanong tsa bona.
 
Izihkothane, tlhaho ya teng e qadile ka dilemo tsa bo 2000 makeisheneng a Afrika Borwa haholo Soweto le Diepsloot. Tlhodisano ena ha yaka ya lemowa ho fihlela ka selemo sa 2011 le 2012, moo e ileng ya thola matla a manyata ya bay a tsibiwa ke batho ba bangata. Papadi engwe e ne e leteng ka dilemo tsa 1950, moo basebetsi ba tswang mafatsheng a mang, baneng ba hlodisana ka disutu tsa bong phehisanong eneng e bitswa uSwenka dimaeneng Gauteng. Bahlodisane bane ba hloka ka ho itholla tjhelete, disebediswa tsa ntlong, mehlape eo ba e romellang hae malapeng a bona.

Dikhothane hangata di tswa malapeng a futsanehileng empa ba di sebedisa tjhelete haholo hofeta ka moo dinang le yona ka teng ele ho reka dithepa tsa theko e hodimo haholo, jwalo ka diapare tse rokuweng ka bohlale boboholo, majwala a turu a mabitso, dijo tsa maemo a hodimo, le difounu tsa theko e hodimo hahola. Dithepa tsena kaofela tsa theko e hodila, dia tlhepetswa ho bontsha bokgoni le hore motho o nale tjhelete e ngata setjhabeng. 

Hore otle o bitswe Sekhothane, o tshwanetse hore o iponahatse ka diaparo tse majabajaba tsa theko e turu. Izikhothane tseka di reka thepa tse pedi tsa diaparo tse tshwanang, mee difapane ka mmala, mohlala ke ho reka dieta tse tshwanang ka mmala o sa tshwaneng. Ebe he, base ba apara dieta tseo tse sa tshwaneng ka mmala. Se seng sa dieta kappa diaparo tseo tse tshwanang di tla tjheswa ho bontsha bokgoni ke hoba le tjhelete e ngata. Tse ding tsa mahlale a etswang ke dikhothane, ke ho apara diaparo tse nang le matlalo a mangata, ebe he, letlalo ka leng le a tjheswa ele ho bontsha hore motho onale tjhelete e ngata. Ha diaparo dise di rekihwe, di “price tags” diatlohelwa hore bahlodisane ba bone hore  thepa e rekiwe ka bokae. 

Lebaka le leholo la metantsho ya dikhothane, ke ho bontsha bahlodisane hore ke mangy a nang le tjhelete e ngata ka ho fitisisa. Ha ho boleng kappa moputso oo motha a kareng bo a tshwareha hore motho o hlotse jwalo ka sekhothane se nang le tjhelete. Ntho seo motho ya hlotseng jwalo ka sekhothane metantshong, ke ho tuma le hore batho ba ho babatse jwalo ka motho ya nang le tjhelete e ngata, ebe ho fedile.

Metantsho ya dikhothane e etsahala haholo makeisheneng a mangata Afrika Borwa. Metantsho ena e etsahala di parkeng moo ho nang le batho ba bangata. Hape e etsahala moo ho mang le sebaka moo batho ba bangata ba kopanang teng.

Batho ba kenelang diphihisano tsena tsa bokhothane, ke bahlankana ba dilemo tse mahareng a 12  le 25, batswang malapeng a futsanehileng kappa bao ba fuming tjhelete e nyane mesebetsing ya bona. Metantsho ena ya dikhothane ese e hutse le makgarebe a batjha. Dihlodisano tsena dib a pakang tsa batja hoja ka dilemo, dibaka, makeishene ka ho fapana. Bao ba senyang ka ba tjhesang diaparo tsa bona ka bongata eba bona bahlodi. 

Hore motho a kgone ho kenella phadisano ya izikhothane, o tshwanetse ke hore a reke diaparo, dieta, thepa e theko e hodimo haholo. Diaparo tseo di tshwanetse hore dibe le mmala o phahameng haholo, ebe diaparo tsa mabitso a hodimo. Ha motho a enale diaparo tsa theko e hodimo, o eba le menyetla ya ho hlola phadisanong. Bahlodisane ba bitsana hoya ka moo e mong a apereng ka teng, ebe tlhodisano eya qala hoya ka theko ya diaparo. Bahlodisane bana, bat la tentsha bantse ba bontshana dithepa tsa bona, ebe balebedi kappa leqhubu la batho (matshwele) eba bona bao ka kgethang hore ke mang mohlodi. Hore o hlole phehisano, sekhothane setswanetse hore re tjhese thepa kapa ho tabola tjhelete, ho qhala jwala ba theko e hodimo, bathube kapa ho kenya difonofono tsa letheka metsing, ho bontsha matshwele hore yena onale bokgoni. Letshwele e tlaba lona le kgethang mohlodi. Letshwele e tlaba lona le kgethang mohlodi hoya ka moo a bontshitseng hore onale tjhelete e kae kaho tlepetsa thepa eo a nang le yona ya theko e hodimo.

Batjha bao ba bitswang izikhothane, ba papiswa jwalo ka batho bao ba hlokang tsebo ka ditjhelete le melemo ya yona, ba senang tjhebelo pele ya bokamoso, ba ratang thepa ja majabajaba e tshwarehang, mme ba rata botumo haholo. Setso sa dikhothane ke sa batho bao ba ratang ho iponahatsa hore bona ha batswe malapeng a futsanehileng moo tlala le bofutsanehi bo seyong. Bonnete ele hore bofumanehi ke hona moo bo leng teng kalebaka la tjhelete eo batho ba e fumanang mesebetsing ya bona.




#Article 10: Boloetse ba kokwanahloko ya Ebola (536 words)


Kokwanahloko ya boloetse ba Ebola (EVD) kapa  Feberu ya phallo ya madi ya Ebola (EHF) ke boloetse ba batho bo bokwang ke kokwanahloko ya Ebola. Matshwao hantlentle a qala matsatsi a mabedi ho  isa ho a mararo ka mora ho tshwaetswa ke kokwanahloko, feberu, mmetso o bohloko, mesifa e opang, le hlooho e opang. Hantlentle ho nyekelwa ke pelo, ho hlatsa, le  letshollo di a latela ho tsamaisanang le phoketseho ya ho sebetsa ha sebete le diphio. Mothating ona, batho ba itseng ba qalella ho ba le matha a ho tswa madi .

Kokwanahloko e fumanwa ka ho ama madi kapa ma lero la mmele a phoofolo e tshwaeditsweng (haholoholo ditshwene kapa bommankgane ba difateng). Ho hasanngwa ke moya ha ho so ka ho ngolwa ka hona tikolohong e tlwaelehileng. Ho kgolwa hore bommankgane ba difateng ba fetisa le ho hasanya kokwanahloko ntle le hore bona ba amehe ke yona. Hang ha tshwaetso bathong e ba teng, bohloko bo ka nama mahareng a batho jwalo. Banna ba phonyohileng boloetseng bona ba kgona ho bo fetistsa  ka peo a bonna nakong e ka etsang dikgwedi tse pedi. Hantlentle, ele hore ho hlahlobiswe maloetse a mang a nang le matshwao a jwaloka  malaria, kholera le dikokwanahloko tsa feberu ya  phallo ya madi tse ding di qhelelwa ka thoko sethatong.   Ho netefatsa tlhahlobo ya disampole tsa madi di entswe diteko tsa kokwanahloko dibolaya dikokwanahloko, dikokwanahloko RNA, kapa kokwanahloko ka boyona.

Thibelo e kenyeleditse ho fokotsa ho hasanngwa ha boloetse ho tswa ditshweneng le dikolobeng tse tshwaeditsweng ho ya bathong. Hona ho ka etswa ka ho hlahloba  tshwaetso diphoofolo tse jwalo ka ho di bolaya le ho lahla ditopo tsa tsona ka tsela e nepahetseng haeba ho fumanwa di na le boloetse. Ho pheha nama ka ho phethahala le ho apara diaporo tse sireletsang ha ho sebetswanwa le nama ho ka ba le thuso, kaha ho apara diaparo tse sireletssang  le ho hlapa matsoho ha re le hara batho ba nang le boloetse. Disampole tsa maro le dikarolo tse tswang bathong ba nang le boloetse di tshwanala ho tshwarwa ka tlhokomelo e ikgethileng.

  
Ha ho kalafo e ikgethang bakeng sa boloetse; mawala a ho thusa batho ba tshwaeditsweng a kenyeletsa  ho fana ka kalafo ya ho ba nwesa  metsi ka lehano (metsi a tswekerenyana le letswainyana bakeng sa hore ba nwe) kapa ho kenya maro ka methapo ya madi. Boloetse bo na le sekgahla se hodimo: hangata bo boloya mahareng a 50% le 90% a ba nang le kokwanahloko. EVD e ile ya hlokomelwa Sudan le Demoratic Republic of Congo. Boloetse bona hantlentle bo ropoha mabatoweng a diteropiki tsa Afrika e Borwa ho Sahara. Ho tloha ka 1976 ( ha bo ne bo bonwa  lekgetlo la pele) ho fihla ka 2013, batho ba ka tlasenyana ho 1,000 ka selemo ba bile le tshwaetso. Ho ropoha ho hoholohadi ho fihlela jwale ho tswelang pele  ke ho ropoha ha Ebola Afrika Bophirima ka 2014, ho amang Guinea, Sierra Leone, Liberia le ho kannang ha etsahala Nigeria. Ho tloha ka Phato 2014 ditlaleho tse fetang 1600 di se di ile tsa etswa. Mawala a ntse a tswelang pele a ho hlahisa ente; leha ho le jwalo, ha ho so be le a atlehang.




#Article 11: Leralla la molaotheo (114 words)


Lehaha la leralla la molaotheo lefumanoa 11 Kotze Street sebakeng sebitsoang Hillbrow, Johannesburg. Leralla la molaotheo ke seikokotlelo sa lekgotla la molaotheo ya Afrika Borwa. Lekgotla lapele moahong ona oile watsoaroa kala Hlakola selemong sa 2014.

Leralla ene ele sebaka sa kampo ya masole kamora moo ile ya sebedisoa joalo ka tjhankane. Kampo ya kgale ya tjhankane etshebahala ele ya bone. Tjhankane ena ene e sebedisetsoa banna ba makgoa ka selemo sa 1892. Kampo ya kgale ya tjhankane ile ya hahwa ke Paul Kruger hotloha ka la selemo sa 1896 hoisa 1899 ho hlokomela Afrika Borwa ho ditshosetso tsa ma-British. Kamora moo, lidara ya masole antoa ya Anglo-Boer baile ba tsoara mona ke ma-British.




#Article 12: VietJet Air (110 words)


VietJet Air ke Vietnamesisch tekanyetso lifofane. Ntlo-kholo ba Hanoi. E le setsi sa mosebetsi e tsoa ho Tan Son Nhat International Airport a Ho Chi Minh City. Khampani e thehiloe a 2007. VietJet Air ile a qala go dira ka 2011. E na le baratos oa boholo ba seaplane Vietnam 'me ba bang machaba boema-fofane. Ho tloha ea eona ea pele sefofane go ya go 31 December 2014, e lifofane o sebelelitse limilione tse 10 baeti. Ka February 2014, e saennweng e reka e le hore le Airbus ho reka 63 ka sefofane. E na le merero ya ho reka 30 le dintsi le go lease tse fetang tse supileng.




#Article 13: Madagascar (697 words)


Madagascar ke naha ea lihlekehleke e Leoatleng la India, e ka bang lik'hilomithara tse 400 (250 miles) ho tloha lebopong la Afrika Bochabela. Ho Madagascar ke naha ea bobeli e kholo ka ho fetisisa lefatšeng ka bophara. Sechaba se na le sehlekehleke sa Madagascar (sehlekehleke sa bone ho tse kholo ka ho fetesisa lefatšeng) le lihlekehleke tse ngata tse nyane tse ka thoko. Kamora ho arohana ha nalane ea boholo-holo ea Gondwana, Madagascar e ile ea arohana le kontinenteng ea India lilemong tse limilione tse 88 tse fetileng, ea lumella limela le liphoofolo tsa tlhaho hore li fetohe ka thoko. Ka lebaka leo, Madagascar ke sebaka se nang le mefuta-futa ea lintho tse phelang; ho feta 90% ea liphoofolo tsa eona tse hlaha ha e fumanehe kae kapa kae Lefatšeng. Mefuta e fapaneng ea tikoloho ea sehlekehleke sena le liphoofolo tse hlaha tse ikhethang li sokeloa ke ho kenella hoa batho ba ntseng ba hola ka potlako le litšokelo tse ling tsa tikoloho.

Bopaki ba baepolli ba lintho tsa khale ba ho fepa batho ba pele Madagascar e ka ba lilemo tse 10 000 tse fetileng. Bolulo ba batho ba Madagascar bo etsahetse lipakeng tsa 350 BC le 550 AD ke batho ba Maindonesia ba Maindia, ba fihla ka liketsoana tse tsoang lihlekehlekeng tsa Indonesia, moo maemo a sechaba le a bolumeli e neng e le a Bohindu le Buddhism, hammoho le moetlo oa matsoalloa a Indonesia. Tsena li ile tsa kopanngoa ho pota lekholo la bo9 la lilemo AD ke bajaki ba Bantu ba tšelang Channel ea Mozambique ba tsoa Afrika Bochabela. Lihlopha tse ling li ile tsa tsoela pele ho lula Madagascar ha nako e ntse e tsamaea, se seng le se seng se ile sa kenya letsoho bophelo ba setso sa Madagascar. Morabe oa Malagasy hangata o aroloa ka lihlotšoana tse 18 kapa ho feta, tseo tse kholo ho tsona ke Merina ea lihlabeng tse bohareng.

Ho fihlela qetellong ea lekholo la bo18 la lilemo, sehlekehleke sa Madagascar se ne se busoa ke mekhahlelo e mengata ea lilekane tse feto-fetohang tsa lipolotiki. Ho qala mathoasong a lekholo la bo19 la lilemo, boholo ba sehlekehleke se ne se kopane ebile se busoa e le 'Muso oa Madagascar ke letoto la bahlomphehi ba Merina. Borena bo ile ba fela ka 1897 ha sehlekehleke sena se ne se kenella pusong ea bokoloni ea Fora, eo sehlekehleke sena se ileng sa fumana boipuso ho sona ka 1960. Naha e ipusang ea Madagascar ho tloha ka nako eo e bile le linako tse nne tse kholo tsa molaotheo, tse bitsoang lirephabliki. Ho tloha 1992, sechaba se ntse se busoa ka semolao e le demokrasi ea molaotheo ho tloha motse-moholo oa eona oa Antananarivo. Leha ho le joalo, moferefereng o neng o tumme ka 2009, mopresidente Marc Ravalomanana o ile a tlameha ho itokolla mosebetsing mme matla a bopresidente a fetisetsoa ka Hlakubele 2009 ho Andry Rajoelina. Puso ea molao oa motheo e ile ea khutlisoa ka Pherekhong 2014, ha Hery Rajaonarimampianina a ne a khethoa e le mopresidente kamora likhetho tsa 2013 tse nkoang li lokile ebile li le pepeneneng ke sechaba sa machabeng. Madagascar ke setho sa Machaba a Kopaneng, Mokhatlo oa Afrika (AU), Southern African Development Community (SADC), le Organisation Internationale de la Francophonie.

Madagascar ke ea sehlopha sa linaha tse sa tsoelang pele haholo ho latela UN. Malagasy le Sefora ka bobeli ke lipuo tsa semmuso tsa mmuso. Boholo ba baahi bo latela litumelo tsa setso, Bokreste, kapa ho ikopanya ka bobeli. Ecotourism le temo, tse kopaneng le matsete a maholo ho tsa thuto, bophelo bo botle le likhoebo tse ikemetseng, ke lintlha tsa bohlokoa tsa leano la nts'etsopele la Madagascar. Tlas'a Ravalomanana, matsete ana a hlahisitse kholo e kholo ea moruo, empa melemo ha ea ka ea hasana ka mokhoa o ts'oanang ho pholletsa le baahi, ho hlahisa tsitsipano ka theko e ntseng e phahama ea bophelo le ho theoha ha maemo a bophelo har'a ba futsanehileng le likarolo tse ling tsa maemo a mahareng. Ho tloha ka 2017, moruo o ne o fokolisitsoe ke koluoa ​​ea lipolotiki ea 2009-2013, mme boleng ba bophelo bo lula bo le tlase ho bongata ba batho ba Malagasy.




#Article 14: Lehloyo la melata (426 words)


Lehloyo la melata ke tshabo e sa utlwisiseheng ya se bonwang e le ketso e sa tlwaelehang. Lehloyo la melata le ka bonahala ka ditsela tse ngata tse kenyeletsang dikamano le menahano ya sehlopha se itseng se tsebanang, se sebetsang kapa ho phela mmoho, sehlopheng se seng se sa amaneng le sona,  menahano eo e kenyeletsa ho lahlehelwa ke botho kapa semelo, pelaelo ya diketso tsa sona, dikgoka le ho batla ho fedisa ho ba teng ha sona ho sireletsa bophelo bo se nang diketso tse sa lokang.
Lehloyo la melata le ka boela la bontshwa ka sebopeho sa thoriso e seng mpe ya botjhaba bo bong eo ho yona botjhaba bo thoholetswang ho se be bohlokwa ka tsela e sa tlwaelehang ya diketso tseo e seng tsa nnete Phatlalatso ya Vienna le Lenaneo la ho phethahatsa ketso e itseng e kgothalletsa mmuso ho nka mehato ya hanghang le ho etsa maano a matla a ho thibela le ho fedisa mefuta kaofela ya kgethollo ya morabe le diketso tse bonahalang tsa kgethollo ya morabe, lehloyo la melata kapa ho se be le mamello ho amanang le diketso tseo, moo ho hlokehang ka molao o sebetsang o loketseng o kenyeletsang mehato ya kgalemo.

Wa pele ke sehlopha sa baahi se phelang setjhabeng se itseng, se sa nkweng e le karolo ya setjhaba seo. Hangata ke bafalli ba moraorao, empa lehloyo la melata le ka lebiswa sehlopheng se itseng seo e sa le se le teng mengwahakgolong e mengata, kapa se bile karolo ya setjhaba sena ka ho hatjwa le ho eketseha ha naha. Mofuta ona wa lehloyo o ka tlisa diketso tsa dikgoka, tse jwalo ka ho lelekwa ha bongata ba bafalli, merusu kapa diketsahalong tse ding, phediso ya dikarolo kaofela kapa tse itseng tsa sehlopha sa morabe.

Mofuta wa bobedi wa lehloyo la melata haholoholo ke botjhaba, mme dipheo tsa tshabo ke dintho tsa botjhaba tse nkuwang di sa tlwaelehang. Botjhaba kaofela bo itshetlehile ditshwaetsong tsa ka ntle, empa lehloyo la botjha ba melata hangata le lebiswa karolong e itseng feela, ho etsa mohlala, maadingweng a puo ya naha. Ha se hangata e bakang diketso tsa dikgoka bathong ka bonngwe, empa e ka baka matsholo a dipolotiki a ho se tshwaetse botjhaba kapa puo ka diketso tse sa amoheleheng. Ho tlatsetsa se boletsweng, ditjhaba tse bontshang lehloyo la melata ka ho phethahala ka mehla ha di amohele ho buisana kapa ho etsa dintho le dife kapa dife tseo e seng karolo ya tsona, ho bakang ho ikgetha ho ka eketsang lehloyo la melata le ho feta.




#Article 15: Nalane ea Lesotho (153 words)


Tulo eo hajwale e tsebahalang ka hore ke Lesotho ena le dilemo tse 40,000.

Difaqane ke nako eo ka yona ho bileng le dintwa tsa mebuso ya batho naheng ya Aforika Borwa ka bophara ho tloha ka selemo sa 1815, ha ka selemo sa 1840 tsamaiso ya batho e ile ya qala merusu ea kgethollo ya puo le ho leka ho hatella puo tsa batho ba bang ka tsela ya dikotlo-qobello, le ho leka ho tsamaisa Lesotho ka tsela eo.

Basutoland ene ele tlasa puso ya BRITISH e qadilweng ka selemo sa 1884 ka lebaka la hohloka taolo ha balwanedi ba CAPE COLONY.

Lesotho ke naha e boroa ho Afrika e teetsoeng hare ke naha ea Afrika Boroa. Motse-moholo oa eona ke Maseru. Baahi ba Lesotho ba ka balloa ho 2 067 000 (2009). Ho buuoa Sesotho 'me le baahi ba teng ke Basotho. Lesotho ke setho sa Machaba A Kopaneng. (United Nations)




#Article 16: Dipapadi (168 words)


Dipapadi - mefuta eohle ea ts'ebetso ea 'mele eo ka ho kenella ka potlako kapa ka tatellano e susumetsang nts'etsopele kapa ntlafatso ea maemo a' mele le a kelello, nts'etsopele ea likamano tsa sechaba kapa katleho ea sephetho sa lipapali. maemong ohle.

Tlholisano e thehiloeng ts'ebetsong ea mahlale e ikemiselitseng ho fihlela sephetho sa papali e boetse e nkuoa e le papali.

Mefuta ea lipapali:

Lipapali tsa Amateur - boikoetliso ba 'mele bakeng sa ho phomola, boithabiso le ho nchafatsa kelello

papali ea boemo bo holimo - mofuta oa liketso tsa motho tse etsoang ka boikemelo ke tlholisano ho fumana lintlha tse phahameng haholo tsa papali.

lipapali tsa botsebi - mofuta oa lipapali tsa tlholisano tse etselitsoeng phaello.

E le karolo ea boithabiso, e utloisisoang mona e le mohopolo o arohaneng, ha ho na karolo ea tlholisano. Mesebetsi e fapaneng e etsoang tlasa eona, ntle le mosebetsi kapa thuto, e etsahala sebakeng sa bolulo kapa sa bolulo, se fapaneng le bohahlauli - eya ho tseba lefatše le batho.




#Article 17: Hong Kong (319 words)


Hong Kong (IsiShayina: 香港), eyayaziwa ngokomthetho ngokuthi Hong Kong Special Tsamaiso Region ya People Republic of China, yidolobha ogwini oluseningizimu lona China ka Pearl River Estuary kanye South China Sea.Hong Kong Kahle eyaziwa bakeng sa skyline mike mediafire lubanzi, tebileng itheku yemvelo futhi feteletseng ukwanda kwabantu (eziyizigidi ezingu eziyisikhombisa phezu boima ezweni 1,104 km2 (426 a mi sq)). The labantu lamanje Hong Kong liyizinsuku 93,6% setso sa morabe Sechaena. A ingxenye enkulu lona Hong Kong sika isiCanton abakhuluma iningi livela engumakhelwane Canton esifundazweni (manje Guangdong), kutoka lapho abasebenzi abanamakhono wabaleka emva uhulumeni zamaKhomanisi wathatha phezu China Ngo-1949 futhi kamuva kwemijondolo bakhona ngeminyaka yawo-1960.

Ngemva kokunqotshwa China Ngo oa Pele Ntoa ea Opium (1839-42) uMbuso waseBrithani, Hong Kong waba koloni laseBrithani NE cession esiphakade ea Hong Kong Island, kulandele Hloahloeng Kowloon Ngo 1860 kanye sokuqasha engu-99 ya masimong a New a 1898. Ngemuva kwalo kwakuhlezi Japan ngesikhathi seMpi yoMhlaba yesiBili (1941-45), Le British wavuselela laola kuze la 30 Phupjane 1997. Ngenxa ezingxoxweni phakathi China le Britain, Hong Kong wayiswa le People Republic of China ngaphansi 1984 Phatlalatso tse kopanetsweng Sino-British. Umuzi waba China lokuqala Special Tsamaiso Region ka 1 Phupu 1997 ngaphansi isimiso kwelinye izwe, izinhlelo ezimbili.

Lebisa qetellong ea bo-1970, Hong Kong aphelelwa esungulwe njengoba entrepôt enkulu phakathi kwezwe le Chaena. UMkhandlu sewusungule ibe kakak enkulu lefatšeng ka bophara yezohwebo setsi le isikhungo sezimali, ebhekwa njengenye idolobha emhlabeni futhi omunye Alpha + imizi eyisishiyagalombili. E zibalwa yesihlanu 2014 Global Cities Index emva New York City, London, Tokyo le Paris. Umuzi enye esiphezulu emalini lengenako le lefatšeng, futhi engenayo ukungalingani olunzima phakathi iminotfo eziphambili. E na le phahameng Human Development Index futhi ibekwe kakhulu eMbikweni ukuncintisana Global. Hong Kong lesithathu elaliyisikhungo esibalulekile kakhulu ngokwezimali emva New York le London.The tšebeletso ea umnotho, esibonakala ka intela ephansi futhi ukuhweba khulula iye njengesinye uMike Mabuyakhulu faire emhlabeni kakhulu imigomo yezomnotho, kanti chelete, ya dollar Hong Kong, iyona 13 chelete adayiswa kakhulu emhlabeni.




#Article 18: Feberu ya Zika (416 words)


Feberu ya Zika (e tsejwang hape ele bolwetse ba vaerase ya Zika) ke bolwetse bo bakwang ke vaerase ya Zika.Boholong ba nako ha ho na matshwao a ho kula, empa ha a le teng a ba bobebe mme a kanna a tshwana le feberu ya dengue.Matshwao a ho kula a ka kenyeletsa feberu, ho tlerefala ha mahlo, manonyeletso a bohloko, hloho e opang, le lekgopo.Matshwao a ho kula ka kakaretso a ba teng nako e ka tlase ho matstsi a supileng. Ha ho  so be le tlaleho efe kapa efe ya lefu nakong ya tshwaetso ya pele.Tshwaetso e amahantswe le sehlopha sa matshwao a ho kula a hlahang mmoho a Guillain–Barré (GBS). 

Feberu ya Zika e atiswa haholoholo ke ho longwa ke menwang ya  mofuta wa Aedes.Hape e kanna ya ba ho fetiswa ka thobalano ho tloha ho monna ho ya ho balekane ba hae ba thobalano mme e na le  kgoneho ya ho atiswa ke phumantsho ya madi. Tshwaetso basading ba immeng e kanna ya  tshwaetsa le ngwana mme e amahantshwa le ho senyehelwa le ho se itekanele kelellong ha bana. Tlhahlobo ya ho kula e etswa ka teko mading, morotong, kapa matheng bakeng sa boteng ba vaerase ya Zika RNA ha motho a kula.

Thibelo e kenyeletsa phokotso ya ho longwa ke menwang dibakeng tseo bolwetse bo hlahang teng le ho sebedisa dikhondomo ka tsela e napahetseng. Malebaleba a ho thibela ho longwa a kenyeletsa le tshebediso ya sephokadikokonyana, ho kwahela mmele ohle ka diaparo, dinete tsa monwang, le ho kata diqanthane tseo menwang e behelang ho tsona. Ha ho ente  e phethahetseng. Bahlanka ba bophelo bo botle ba kgothaleditse hore basadi ba dibakeng tse anngweng ke sewa sa Zika ka 2015-16 ba nahane ho emisa ka  ho ima le hore basadi ba immeng ba se etele dibaka tsena.  Leha ho so be le kalafo e ikgethang, paracetamol (acetaminophen) di ka nna tsa thusa ka matshwao a ho kula. Ho amohelwa sepetlele ha se ka dinako tsohle ho hlokahalang. 

Vaerase e bakang bolwetse bona e ile ya fumanwa ka 1947. Sewa sa pele bathong se ngotsweng se bile ka 2007 Dinaheng tsa Kopaneng tsa Micronesia. , bolwetse bo hlahile mabatoweng a  mashome a mabedi a Amerika Leboya le Amerika Borwa. Hape bo tsebahala ka ho iponahatsa Afrika, Asia le  Phasifiki. Ka lebaka la sewa se qadileng Brazil ka 2015, Mokgatlo wa Lefatshe wa Bophelo bo Botle o ile wa  phatlalatsa Ngongoreho ya Matjhaba ya Tshohanyetso ya Bophelo bo Botle ba Setjhaba ka Hlakola 2016.




#Article 19: Schistosomiasis (395 words)


Schistosomiasis, e tsejwang hape ele feberu ya kgofu, ke helminthiasis ke bolwetse bo bakwang ke dintho tse pedi tse amanang eo e nngwe e leng senwamadi se bitswang schistosome. Peipi ya moroto kapa ya mala e kanna ya ameha. Matshwao le matshwao a ho kula a kanna a kenyeletsa mahlaba ka mpeng, letshollo, mantle a madi, kapa moroto o madi. Ba tshwaeditsweng nako e telele ba kanna ba ba le ho senyeha ha sebete, ho hloleha ho sebetsa hantle ha diphio, ho sitwa ho ima kamora ho leka, kapa mofetshe wa senya. Baneng, e kanna ya baka ho hola ho fokolang le bothata ba ho ithuta.

Bolwetse bo nama ka ho kena metsing a foreshe a nang le tshwaetso ya dinwamadi. Dinwamadi tsena di hlahiswa ke dikgofu tsa metsi a foreshe tse tshwaeditsweng. Bolwetse bo tlwaelehile haholo hara bana ba dinaha tse ntseng di tswela pele kaha ho etsahala hangata hore ba bapalle metsing a tshwaeditsweng. Dihlopha tse ding tse kotsing e kgolo di kenyeletsa balemi, batshwasi ba ditlhapi, le batho ba sebedisang metsi a sa hlwekang letsatsi le leng le le leng.Bo fumanwa sehlopheng sa tshwaetso ya dinonometsane.Tlhahlobo ya ho kula eka ba ka ho fumana mahe a senwamadi morotong kapa mantleng a motho. Eka netefatswa hape ka ho fumana dilwantshadikokwanahloko tse kgahlano le bolwetse mading. 

Mekgwa ya ho thibela bolwetswe e kenyeletsa ntlafatso ya phumantsho ya metsi a hlwekileng le ho fokotsa palo ya dikgofu. Dibakeng tseo bolwetse bo totileng, moriana wa praziquantel ho kanna ha fanwa ka ona hang ka selemo sehlopheng sohle. Hona ho etswa ho fokotsa palo ya batho ba tshwaeditsweng mme, ebe ho latela, ho nama ha bolwetse. Praziquantel hape le yona ke kalafo e kgothaletswang ke Mokgatlo wa Lefatshe wa Bophelo bo Botle (WHO) bakeng sa ba tsejwang ba tshwaeditswe. 

Schistosomiasis e amme ho ka bang dimilione tse 210 tsa batho lefatsheng ka bophara. Ho ka etsang 12,000 ho isa ho 200,000 ya batho ba bolawa ke yona selemo se seng le se seng. Bolwetse bona bo fumanwa haholo Afrika, mmoho le Asia le Amerika Borwa. Ho ka etsang dimilione tse 700 tsa batho, dinaheng tse fetang 70, ba phela dibakeng tseo bolwetse bo fumanehang haholo. Dinaheng tsa ditropiki, schistosomiasis ke ya bobedi feela ho malaria hara malwetse a dinwamadi e nang le sekgahla hodima kgolo ya moruo. Schistosomiasis e lenaneng  la bolwetse ba ditropikeng bo sa tsotellweng.




#Article 20: Marabi (Bohlanyantja) (917 words)


Marabi ke bolwetse bo bakwang ke vaerase e bakang ho ruruha ha boko bathong le ho tse ding tsa diphoofolo tse madi a futhumetseng. Matshwao a ho kula a bang teng pele a kenyeletsa feberu le ho hlohlona sebakeng se amehileng. Matshwao ana a ho kula a latelwa ke le le leng kapa a fetang bonngwe a matshwao a latelang a ho kula: ho thothomela ho sa laoleheng, ho thaba ho fetang tekano, ho tshaba metsi,  ho se kgone ho tsamaisa ditho tsa mmele, pherekano le ho lahlehelwa ke kelello. Kamora hore matshwao a ho kula a hlahe, marabi hangata a qetella ka lefu. Nako e mahareng a ho tshwaetswa ke bolwetse le ho iponahatsa ha matshwao a ho kula ka tlwaelo ke kgwedi ho isa dikgweding tse tharo. Leha ho le jwalo, nako ena e ka fapafapana ho tloha bonyane bekeng e le nngwe ho isa ho nako e fetang selemo se le seng. Nako e itshetlehile hodima sebaka seo  vaerase e tlamehang ho se tsamaya ho fihla bokong. 

Marabi a fetisetswa bathong ho tswa diphoofolong tse ding. Marabi a ka fetiswa ha phoofolo e tshwaeditsweng  e ngwapa kapa e loma phoofolo e nngwe kapa motho. Mathe a phoofolo e tshwaeditsweng a kanna a fetisa marabi haeba a ka ama lera le ka nkong ya phoofolo e nngwe kapa motho. Boholo ba diketsahalo tsa marabi bathong bo bakwa ke ho longwa ke dintja. Diketsahalo tse fetang 99% tsa marabi dinaheng tseo hangata dintja di nang le marabi di bakwa ke ho longwa ke dintja. Dinaheng tsa Amerika Leboya le America Borwa, ho longwa ke bomankgane ke sesosa se tlwaelehileng sa tshwaetso ya marabi bathong, mme ho ka tlase ho 5% ke diketsahalo tsa ho longwa ke dintja. Ke ka sewelo diroto di tshwaetswang ke marabi. Vaerase ya marabi e mathela bokong ho latela methapokutlo. Bolwetse bo ka hlahlojwa  kamora ho qala ha matshwao a ho kula.

Mananeo a taolo le ho entwa ha diphoofolo a fokoditse kotsi ya marabi a hlahang dintjeng mabatoweng a mangata lefatsheng. Ho tshetlela ha batho pele ba pepeswa bolwetseng ba marabi ho a kgothaletswa ho thibela ho ba kotsing e kgolo. Sehlopha se kotsing e kgolo se kenyeleditse batho ba sebetsanang le bomankgane kapa ba qetang nako e telele dibakeng tsa lefatshe moo bolwetse ba marabi bo leng bongata. Bathong ba bileng pepesong ya bolwetse ba marabi, ente ya  marabi ka nako e nngwe le  mmunoglobulin ya marabi di sebetsa ka ho phethahala ho thibela bolwetse ha motho a fumane kalafo pele matshwao a ho kula a marabi a qala. Ho hlatswa ho longwa le mengwapo nako ya metsotso e 15 ka sesepa le metsi, povidone iodine, kapa sesebediswa sa ho hlwekisa se ka bolayang vaerase le sona se bonahala se ka sebetsa ka ho phethahala ho thibeleng phetiso ya marabi. Ke batho ba seng ba kae ba phonyohileng tshwaetsong ya marabi kamora ho ba le matshwao a ho kula.  Bana e ne e le ba bileng kalafo e matla e tsejwnag ka hore ke Milwaukee protocol.

Ente ya marabi ke ente e sebedisetswang ho thibela marabi. Ho na le palo e fumanehang ya diente tse bolokehileng tse bileng  di sebetsa ka ho phethahala. Di ka sebediswa ho thibela marabi pele ho nako le kamora nako ya ho ba pepesong ya vaerase e jwaloka ho longwa ke ntja kapa mankgane. Ho tshetlela ho etsahalang ho ba nako e telele kamora tekanyetso tse tharo. Ha ngata di fumantshwa ka ho hlajwa ka injekshene letlalong kapa mosifeng. Kamora ho pepeswa bolwetseng ente hantlentle e lokela ho sebediswa mmoho le immunoglobulin ya marabi. Ho kgothaletswa hore batho ba kotsing e kgolo ya pepeso ba entwe pele ho pepeso e ka bang teng. Diente di sebetsa ka ho phethahala bathong le diphoofolong tse ding. Ho setlela ha dintja ho phethahetse hantle ho thibela bolwetse bathong.

Dimilione tsa batho lefatshe ka bophara di se di entilwe mme ho akangwa hore hona ho sireleditse batho ba fetang 250,000 ka selemo. Di ka sebediswa ka polokeho dihlopheng tsa batho ba dilemo tse fapaneng. Ho ka etsang diphesente tse 35 ho isa ho tse 45 tsa batho ba ba le nako e kgutshwane ya ho tlerefala le bohloko sebakeng se hlabilweng. Ho ka etsang diphesente tse 5 ho isa ho tse 15 tsa batho ba kanna  ba ba le feberu ho opelwa ke hlooho, kapa ho nyokgoloha. Kamora ho pepesetswa bolwetseng ba marabi ha ho na kganyetsano ho e sebediseng. Boholo ba diente ha di na thimerosal. Diente tse entsweng ka sekotwana sa mothapokutlo di sebediswa dinaheng tse mmalwa, haholoholo Asia le dinaheng tsa Latin Amerika, empa ha di hlile ha di sebetse ka ho phethahala ebile di na le ditlamorao tse kgolo. Kahoo tshebediso ya tsona ha e kgothaletswe ke Mokgatlo wa Lefatshe wa Bophelo bo Botle.  

Ditjeho tsa ho di reka holeseileng di mahareng a Didolara tsa Amerika tse 44 le 78 bakeng sa kalafo e phetwaphetwang ho tloha ka 2014. Dinaheng tse Kopaneng tsa Amerika kalafo e phetwaphethwang ya ente ya marabi e feta Didolara tsa Amerika tse 750.

Marabi a baka mafu a ka bang 26,000 ho isa ho 55,000 lefatshe ka bophara selemo le selemo. Ho fetang 95% ya mafu ana a etsahala Asia le Afrika. Marabi e fumaneha dinaheng tse fetang 150 dikontinenteng tsohle ntle le Antatika. Ho fetang dibilione tse 3 tsa batho ba phela mabatoweng a lefatshe moo marabi e fumanehang. Boholong ba Yuropa le Ostralia, marabi a fumanwa ho bomankgane. Ditjhaba tsa dihlekehleke tse nnyane di hloka marabi ho hang.




#Article 21: Onchocerciasis (439 words)


Onchocerciasis, e tsejwang hape ele river blindness le bolwetse ba Robles, ke bolwetse bo bakwang ke tshwaetso ya seboko sa senwamadi sa Onchocerca volvulus. Matshwao a ho kula a kenyeleditse ho hlohlona ho mahlonoko, maqhutsu tlasa letlalo, le bofofu. Ke sesosa sa bobedi se tlwaelehileng sa bofofu bo bakwang ke tshwaetso, kamora trachoma.

Seboko sa senwamadi se atiswa ke ho longwa ke ntsintsi e ntsho ya mofuta wa Simulium. Ka tlwaelo ho hlokahala hore e lome makgetlo a mangata pele tshwaetso e etsahala. Dintsintsi tsena di phela haufi le dinoka, ke kahoo di rehilweng lebitso lena. Hang ha di se di le  mmeleng wa motho, diboko di bopa tshenyana e tswelang ka ntle ho letlalo. Ebe di boela di tshwaetsa ntsintsi e ntsho e boelang e loma motho. Ho na le ditsela tse ngata tsa ho hlahloba ho kula tse kenyeleditseng: ho kenya sekotwana sa letlalo se ilo hlahlobuwa ka hare ho mokedikedi wa metsi a letswai o tlwaelehileng mme ho shejwe ha tshenyane e tswa sekotwaneng sa letlalo, ho sheba  tshenyane ka hare ho leihlo, ho sheba ka hare ho maqhutsu a tlasa letlalo bakeng sa diboko tse hodileng.

Kentelo kgahlanong le bolwetse ha e so be teng. Thibelo ke ka ho qoba ho longwa ke dintsintsi. Hona ho ka kenyeletsa tshebediso ya sephokadikokonyana le ho apara ka tshwanelo. Mawala a mang a kenyeletsa ho fokotswa ha sehlopha sa dintsintsi ka ho fafatsa dibolayadikokonyana. Mawala a ho fedisa bolwetse ka ho alafa dihlopha tsohle tsa batho habedi ka selemo e tswela pele ka ho se kgaotse dibakeng tse mmalwa tsa lefatshe. Kalafo ya ba tshwaeditsweng e etswa ka moriana wa ivermectin dikgweding tse ding le tse ding tse tsheletseng ho isa ho tse leshome le metso e mmedi. Kalafo ena e bolaya tshenyana empa e seng seboko se hodileng. Moriana wa doxycycline, o bolayang baktheria e amanang le mara a arotseng disele a bitswang Wolbachia, o bonahala o fokodisa diboko mme o kgothaletswa ke dingaka tse ding. Ho tloswa ha maqhutsu a tlasa letlalo ka oporeishene ho kanna ha etswa.

Batho ba ka bang dimilione tse 17 ho isa ho tse 25 ba na le tshwaetso ya river blindness, le kakanyo ya 0.8 ya milione e kannang ya lahlehelwa ke pono. Boholo ba ditshwaetso di etsahala dinaheng tsa Afrika tse ka tlase ho lehwatata la Sahara, leha ditlaleho di ile tsa etswa naheng ya Yemen le dibakeng tse seng kae tsa Amerika Bohareng le Amerika Borwa. Ka 1915, ngaka Rodolfo Robles o ile a amanya seboko pele le bolwetse ba mahlo. E lethathameng la Mokgatlo wa Lefatshe wa Bophelo bo Botle jwaloka bolwetse ba ditropikeng bo sa tsotellweng.




#Article 22: Lepera (595 words)


Lepera, le tsejwang hape  ka hore ke bolwetse ba Hansen (HD), ke tshwaentso ya nako e telele e bakuweng ke baktheria ya Mycobacterium leprae le Mycobacterium lepromatosis. Ho tloha qalong, ditshwaetso ha di na matshwao a ho kula mme di kanna tsa dula di le jwalo ho tloha dilemong tse 5 ho isa ho tse 20. Matshwao a ho kula a hlahang a kenyeletsa ho ruruha ho honnyane ha bokantle ba methapo ya boko/methapokutlo, peipi ya ho hema, letlalo, le mahlo. Ho qetella ka ho se utlwe bohloko dithong tsa mmele mme hoo ho ka lebisa tahlehelong ya ditho tsa mmele ka lebaka la ho tswa dikotsi kgafetsa kapa tshwaetso e bakwang ke maqeba a sa elweng hloko. Bofokodi le kgaello ya pono di kanna tsa ba teng.

Lepara le nama mahareng a batho. Ho kgolwa hore le ka etsahala ka ho kgohlola kapa ho ama lero le tswang nkong ya motho ya tshwaeditsweng. Lepera le hlaha hangata hara batho ba futsanehileng mme ho dumelwa hore le ka fetiswa ka marothodi a hlahang ho hemeng. Ho fapana le mohopolo o tlwaelehileng, ha le tshwaetse haholo ka ho ama. Mefuta e mmedi ya sehlooho ya bolwetse bona e itshetlehile palong e teng ya baktheria: paucibacillary (sehlotshwana se itseng sa dibaktheria) le multibacillary (boiyane ba dibaktheria). Mefuta e e mmedi e arolwa ka palo ya  ya motswako wa mmala wa letlalo, palo ya ditlapedi tse letlalong, e nang le dihlotshwana tse hlano kapa tse ka tlase le boiyane bo fetang bohlano. Tlhahlobo ya ho kula e tiiswa ka ho etsa teko sekgohleleng ka laboratoring sekotwaneng sa letlalo sa setho sa mmele kapa ho hlahloba DNA ho sebediswa mokgwa o bitswang polymerase chain reaction.

Lepera le ka phekolwa ka kalafo e bitswang multidrug therapy (MDT). Kalafo bakeng sa lepera la paucibacillary ke ka meriana ya dapsone le rifampicin nako ya dikgwedi tse tsheletseng. Kalafo bakeng sa lepera la multibacillary ke ka meriana ya rifampicin, dapsone, le dofazimine nako ya dikgwedi tse leshome le metso e mmedi. Dikalafo tsena di fuwa mahala ke Mokgatlo wa Lefatshe wa Bophelo bo Botle. Palo e nngwe ya dilwantshadikokwanahloko e kanna ya sebediswa. Lefatshe ka bophara ka 2012, palo ya diketsahalo tsa lefu la nako e telele ya lepera e ne e le 189,000 e theohile ho tloha ho dimilione tse 5.2 dilemong tsa bo-1980. Palo ya diketsahalo tse ntjha e ne e le 230,000. Boholo ba diketsahalo tse ntjha di etsahetse dinaheng tse 16, moo India e neng e na le palo e fetang halofo ya palo e boletsweng. Dilemo tse 20 tse fetileng, dimilione tse 16 tsa batho lefatshe ka bophara ba ile ba phekolwa lepera. Diketsahalo tse 200 di tlalehwa Dinaheng tse Kopaneng tsa Amerika ka selemo.

Lepara le amme batho dilemo tse diketekete. Bolwetse bona bo fumane lebitso la bona ho tswa ho Selatini lentswe lepra, le bolelang lekgekgefa, ha lereo lena Hanse's disease le reheletswe ngaka Gerhard Armauer Hansen. Ho kgetholla batho le ho ba beha ditsheng tsa balepera ho ntse ho etsahala dibakeng tse jwaloka India, China, le Afrika. Leha ho le jwalo, boholo ba ditsha di kwetswe haesale ho hlokomelwa hore lepera ha le tshwaetse ka ho ama. Sekgobo sa lepera haesale se le teng nalaneng ya ho phela ha batho, se tswela pele ho ba tshita ya ho itlaleha le kalafo ya kapele. Batho ba bang ba nka lentswe 'lepera' e le tlhapa, ba kgetha ho sebedisa polelo e reng batho ba anngweng ke lepera. Letsatsi la Lefatshe la Lepera le ne le qalwe ka 1954 ho etsa tlhokomediso ya batho ba anngweng ke lepera.




#Article 23: Leishmaniasis (371 words)


Leishemaniasis, hape e peletwa e le leishmaniosis, ke bolwetse bo bakwang ke dinwamadi sa protozoa ya genus Leishmania mme di  hasanngwa ke ho longwa ke mofuta o mong wa dintsintsi tsa lehlabathe. Bolwetse bona bo bonahala ka ditsela tse tharo tse kgolo: cutaneous, mucocutaneous, kapa visceral leishmaniasis. Mofuta wa cutaneous o bonahala ka diso (dialsa) tsa letlalo, ha mofuta wa mucocutaneous o bonahala ka diso tsa letlalo, molomo, le nko, mme mofuta wa visceral o qala ka diso tsa letlalo mme ebe hamorao o bonahala ka feberu, phokotseho ya disele tse kgubedu tsa madi, le ho atoloha ha lebete le sebete.

Ditshwaetso bathong di bakwa ke mefuta e fetang e 20 ya Leishmania. Disosa tsa kotsi di kenyeleditse bofuma, phepompe, phokotseho ya meru, le phallelo ditoropong. Mefuta ena e meraro e ka hlahlojwa ka ho bona dinwamadi ka maekroskoupu. Ho feta moo, bolwetse ba visceral bo ka hlahlojwa ka diteko tsa madi.

Leishmmaniasis e ka thibelwa hannyane ka ho robala tlasa dinete tse fafaditsweng ka sebolayadikokonyana. Mehato e meng e kenyeletsa ho nyanyatsa sebolayadikokonyana ho bolaya dintsintsi tsa lehlabathe le ho alafa batho ba nang le tshwaetso esale pele ho thibela ho ata ha bona. Qeto e nkuwang ya kalafo e hlokahalang e laolwa  ke hore tshwaetso ya bolwetse e fumanwe ho kae, mefuta ya Leishmania, le mofuta wa tshwaetso. Meriana e itseng e kannang ya sebediswa bakeng sa bolwetse ba visceral e kenyeletsa liposomal amphotericin B, motswako wa  pentavalent antimonialsleparomomycin, le miltefosine. Bakeng sa bolwetse ba cutaneous, paromomycin, fluconazole, kapa pentamidine e kanna ya ba le tshebetso e ntle.

Batho ba ka bang dimilione tse 12 mothating wa jwale ba na le tshwaetso dinaheng tse ka bang 98. Ditlaleho tse ntjha tse ka bang dimilione tse 2 le mafu a mahareng a dikete tse 20 le tse 50 a etsahala selemo se seng le se seng. Batho ba ka bang dimilione tse 200 Asia, Afrika, Amerika Borwa le Amerika Bohareng, le Yuropa e ka borwa ba dula dibakeng tseo bolwetse bo tlalehilweng. Mokgatlo wa Lefatshe wa Bophelo bo Botle (World Health Organisation) o fumane theolelo ya emeng ya meriana ya ho alafa bolwetse. Bolwetse bo kanna ba hlaha palong e itseng ya diphoofolo tse ding, ho kenyeleditswe dintja le diroto.




#Article 24: Coloureds (328 words)


A Afrika e Boroa, lentsoe Coloureds (eo hape a tsejoa e le Bruin mense kapa Kleurlinge) ke sesupo merabe bakeng sa batho se hlahang ho yona merabe e tsoakiloeng ba neng ba rua leloko tsoang Europe, Asia le tse fapa-fapaneng Khoisan le Bantu merabe ea Afrika e ka boroa. Hase batho bohle ba Coloured bolella tšoanang morabe, 'me malapa a fapaneng le batho ba na le tse fapa-fapaneng ditshebetso tse fapaneng' meleng.

Ho ne ho likamanong tsa pharaletseng le mekgatlo ya basebetsi har'a lichaba tsena tse sa tšoaneng ka Western Cape. Ao ho 'ona lia ikhetha Cape Coloured 'me hokahaneng Cape Semalay setso sa pele. Likarolong tse ling tsa Afrika e Boroa, batho ba classified e le Coloured ne hangata litloholo tsa batho ba tsoang ethnicities tse peli tse arohaneng. lithuto tsa liphatsa tsa lefutso li bontša sehlopha na le maemo a mang a phahameng ka ho fetisisa oa lesika la tsoakiloeng lefatšeng. Mitochondrial DNA lithuto tsa li bontšitse hore lerato ea 'me (tšehali) mecha ea ho baahi ba Coloured ba theohela boholo tsoang Khoisan basali, taba ea gender- leeme admixture.

Morena oa motse a Coloured e tsoa lesikeng la mengata ea hot mekgatlo ya basebetsi ba ho kopanela liphate pakeng tsa ba batona Western Europe le Khoisan tse tšehali ka Cape Colony ho tloha lekholong la bo17 la lilemo ho ya pele.

A Kwazulu-Natala, Coloureds rua lefa la tse sa tšoaneng ho akarelletsa le Brithani, Irish, Majeremane, Mauritian, Saint Helenians, Maindia, Maqhosa le Mazulu. Coloureds Zimbabwean ba tsoa lesikeng la Shona kapa Ndebele kopanya le bajaki Brithani le Afrikaner. Griqua, ka lehlakoreng le leng, ke litloholo tsa Khoisan le Afrikaner Trekboers. Ho sa tsotellehe ho se tšoane tsena e meholo, lesika la bona ho tloha ho feta e 'ngoe naturalized morabe o bolela hore ba' mala tabeng e potolohileng South African. batho ba joalo ba ne ba sa hakaalo intša khetholla tsela ena; ba bang ba khetha ho ipitsang batsho kapa Khoisan kapa hore feela South African.




#Article 25: Naha (125 words)


Naha (ka Senyesemane: country) ke sebaka se e tsejoa e le mokhatlo oa ikemetseng a jeokrafi lipolotiki. naha A ka 'na ba e ikemetseng ipusang e kapa e mong e lula puso e' ngoe, e le go arola bao e seng a bobusi kapa pele e neng e le 'musi ea lipolotiki kapa ea sebakeng libopeho tse amanang le re behela ea batho ba neng ikemetseng kapa ka tsela e fapaneng amahanngoang le ho sebelisoa litsobotsi buella lipolotiki. Ho sa tsotellehe hore jeokrafi meleng, a ea kajeno amohela matjhabeng tlhaloso ea molao joalokaha hlalosoa ke Selekane sa Lichaba ka 1937 'me a se tiisa ke Machaba a Kopaneng ka 1945, moahi oa naha e e ka tlasa ho ikoetlisa ikemetseng ea taolo tabeng ea molao.




#Article 26: Emirates (167 words)


Emirates ke lifofane naha ea Dubai, United Arab Emirates (UAE). Khampani e thehiloe a May 1985 ke 'muso ea UAE.

Emirates o bontšitse sebeletsa kholo e potlakileng haholo. Sefofane fana a mangata a Bochabela bo Hare, Asia, Uropa, Afrika, India, Oceania le Amerika Leboea. Ho ka la October 25, 1985 li ile tsa phethile vuelos pele oa ho India le Pakistan. Pakeng tsa 1987 le bo-1990 ba ile Asia le Europe 'mapeng. Emirates ile ea e-batsholadisereng ea SriLankan Airlines ka la 1 April, 1998. Ho tloha ka la 1 October, 2015 Emirates fofelang habeli letsatsi le letsatsi bao e seng setopong tsoang Dubai ho Amsterdam. Ho tloha ka September 5, 2014 Emirates boetse e fofelang ho Brussels Airport. The thepa likarolo tsa Emirates chesang Emirates SkyCargo.

Kepe boo lapeng ke Dubai International Airport Dubai. Ho tloha ka 20 June 2010, Emirates e boetse e sebelisa boema-fofane tse ncha Dubai: Al Maktoum International Airport. Letsatsing leo o ile a fihla sefofane EK9883, e leng thepa baleha Hong Kong.




#Article 27: Ditshwaetso tsa ka mora ho beleha (500 words)


Ditshwaetso tsa ka mora ho pepa , ditshwaetso tse  tsejwang e le tsa ka mora ho pepa,feberu ya ka mora ho pepa (postpartum fever)kapachildbed fever, ke tshwaetso efe kapa efe ya baketheria ya motjha wa ditho tsa mosadi tsa pelehi ka mora  ho beleha kapa ho senyehelwa Matshwao a tlwehileng a kenyeletsa feberue fetang, ho bata, lehlaba tlasa mpa, boteng ba lephoka marong tswang bosading Ka tlwaelo ho etsahala ka mora dihora tsa pele tse 24 le mahareng a matsatsi a pele a leshome ka mora ho peleha.

Tshwaetso e tlwaelehileng haholo  ke  ya uterusle dithishu tse e potapotilengtshwaetso ya ka mora ho pepa kapa postpartum metritis Dintlha tse kotsi di kenyeletsa Caesarean sectionboteng ba baketheria e itseng e jwalo ka streptococcussehlopha sa B sa ka bosadingho taboha ho etsahalang pele ho nako ha mara a ka popelong, le ho beleha ho nkang nako e telelehara tse ding Boholo ba ditshwaetso bo kenyeletsa palo ya mefuta e fapaneng ya baketheria. Tlhahlobo ya ngaka ke ka sewelo e thuswang kekatiso ya dibaketheria Ho ba  sa hlaphohelwengsetshwantsho sa bongaka se Disesosa tse ding tsa feberu  ka mora  ho pepa di kenyeletsa:matswele a tletseng lebese, tshaetso ya motjha wa  mosesetshwaetso ya sebaka se oporeitilweng mpengleqeba le entsweng pakeng tsa bosadi le lesoba la marao, le ho ba hloka moya dikarong tsa matshwafo (atelectasis)

Ka lebaka la dikotsi ka mora C-section (Caesarean section )ho kgothaletswa hore basadi kaofela ba fumantshwe tekanyetso ya thibelo ka  (di)sethibelatshwaetso (antibiotic)se jwalo kaampicillin Kalafo ya ditshwaetso tse tsejwang e etswa ka dithibelatswaetso boholong ba batho bo hlaphohelwa matsatsing a mabedi ho is ho a mararo. Ho ba nang le bolwetse bo seng  bokae dithibelatshwaetso tse nowang di kanna tsa sebediswa ho seng  jwalodithibelatshwaetso tsa moriana o peitelwang mothapong wa madi (intravenous) Dithibelatswaetso tse tlwaelehileng di kenyeletsa motswako wa ampicillin le gentamicinho  ka mora ho beleha ho tlwaelehileng kapa  clindamycin Ho ba sa hlaphohelweng ka kalafo e loketseng  mathata a mang a jwalo ka ho ruruwa ha dikarolo tse itseng tse bileng di nang le boladu

Dinaheng tse tswetseng pele ho ka etsang phesente e le nngwe ho isa ho tse pedi tsa batswetse di ba le tshwaetso ya motjha wa  mosese ka mora ho beleha ho tlwaelehileng Hona ho eketseha  ho ya  ho diphesente tse hlano ho isa ho tse leshome le metso e meraro hara ba nang le bothata ba ho beleha le ho ya ho diphesente tse mashome a mahlano ho ba entsweng C-section pele ho  tshebedio ya dithibelatshwaetso. Ka 2013 ditshwaetso tsena di bakile mafu a 24,000 ho fokotseha mafung  a  34,000 ka 1990 Ditlhaloso tsa pele tse tsejwang  tsa boemo bona  di bile teng bonyane mengwahakgolong  ya bo-5  BCE(Pele ho Nako e Tlwaelehileng) dingolweng tsa Hippocrates Ditshwaetso tsena ke disosa tse tlwaelehileng tsa lefu nakong ya ho hlaha ha ngwana ho tloha bonyane mongwahakgolong wa bo-18 ho fihla ka dilemo tse bo-1930 ha dithibelatshwaetso di kenngwa tshebetsong. Ka 1847, naheng ya Austria, Ignaz Semmelweiss ka tshebediso ya ho hlatswa matsoho kachlorine o ile a fokotsa




#Article 28: Ho bolotsa basadi (441 words)


Ho retla mapele a basadi(FGM), hape ho tsejwang e le ho seha mapele a basadi le ho bolotsa basadi, e hlaloswa ke Mokgatlo wa Lefatshe wa Bophelo bo Botle(World Health Organisation) FGM e etswa jwalo ka moetlo ke sehlopha sa morabe dinaheng tse 27  tse tlase ho lehwatata la Sahara le Leboya Botjhabela ba Afrika  Dilemo tseo ho etswang hona ka hona di a fapafapana ho tloha matsatsi a se makae ka mora tlhaho ho isa bokgarebeng; halofong ya dinaha tseo dipalo tsa naha di fumanehang ho tsona, boholo ba banana bo sehwa pele ba ba dilemo tse hlano.

Tshebetso e kenyeletsa  mokgwa o le mong kapa e mmalwa, e ka fapanang ho ya ka sehlopha sa morabe. Di kenyeletsa ho tloswa ha karolo kapa lelebe lohle le clitoral hood; tloswa ha karolo kapa lelebe lohle le karolo e ka hara ya malebe ke  mokgwa o mahlonoko haholo infibulation karolo tsohle kapa karolo e le nngwe e kahare ya  bokantle ba labia Mokgwatshebetsong ona wa ho qetela, oo WHO e o bitsang Type III Ditlamorao tsa bophelo di itshetlehile hodima mokgwatshebetso empa di kenyeletsa ditshwaetso tse iphetaphetang,  mahlaba a nako e telele,  dihlala, le ho hloleha ho ima, mathata nakong ya ho beleha le ho tswa madi ho ka bakang lefu.

Tlwaelo ena e fumanwa moo ho se nang tekatekano ya bong,  diteko tsa ho laola semelo sa mosadi sa ketso ya  thobalano, mehopolo ya bohlweki, boikokobetso le tjhebahalo. Ka tlwaelo e qalwa ke basadi le ho etswa ke basadi, ba e bonang e le mohlodi wa tlhompho, mme ba tshabang hore ka ho hloleha hore baradi le ditloholo tsa bona tsa banana di bolotswe e tla pepesetsa banana ho qhelelwa thoko setjhabeng Ho fetang dimilione tse 130 tsa basadi le banana ba se ba ile ba bolotswa (pepesetswa FGM) dinaheng tse 29 moo e jeleng setsi. Ho fetang dimilione tse robedi  ba kwetswe bosadi,  tlwaelo e fumanwang haholo Djibouti, Eritrea, Somalia le Sudan.

FGM e nkuwa e se molaong kapa e thibetswe dinaheng tse ngata moo e etswang teng, empa melao e kenngwa tshebetsong ka bofokodi. Ho bile le matsapa a matjhaba ho tloha dilemong tsa bo1970 ho kgodisa batho hore ba e nyahlatse, mme ka 2012 Seboka se Akaretsang sa Matjhaba a Kopaneng Kganyetso  e bile le ba sa dumellaneng le yona, haholoholo hara baithuti ba ditjhaba le setso (anthropologist). Eric Silvermano o ngola hore FGM e  se e le e nngwe ya sehlooho sa baithuti ba ditjhaba le setso  se seholo sa boitswaro bo botle, se nang le dipotso  tse boima ho ka arajwa mabapi le boitshwaro bo nepahetseng ditabeng tsa setso bo dumelwang ke sehlopha se amehang.




#Article 29: Tlhaho ya ngwana (574 words)


Tlhaho ya ngwana , e tsejwang hape e le ho belehwa ha ngwana, ke pheletso ya boimanaya lesea le  le leng kapa masea a fetangho tswa popelong yamosadi Ka 2015 ho bile le ho hlaha ha bana ba dimilione tse 135 lefatshe ka bophara. Ba ka bang dimilione tse 15 ba ne ba hlaha pele ho dibeke tse 37 tsa boimana,ha ba mahareng  3% ho isa ho12% ba ile ba hlaha  ya dibeke tse 42 Dinaheng tse tse tswetseng peleboholo ba ho belehwa ha masea ho ne ho etsahala sepetlele,ha dinaheng tse tswelang pele tsa lefatsheboholo ba ho belehwa ha masea ho ne ho etsahala hae ka tshehetso ya mmelehisi wa setso

Tlhaho ya masea e tlwaelehileng haholo ke ke ho belehwa ha tsel a tlhaho Ho kenyeletse mekgahlelo e meraro ya ho beleha:kgutsofatsoleho buleha ha ha molomo wa popelo,  ho theoha le  ho hlaha ha ngwana,  ho tswa kamohlaneng Mokgahlelo wa pele ha e le hantle o nka diroha tse leshome le metso e mmedi ho isa ho tse leshome le metso e robong, mokgahlelo wa bobedi o nka metsotso e mashome a mabedi ho isa dihoreng tse pedi, mme mokgahlelo wa boraro o nka metsotso e mehlano ho isa ho e mashome a mararo.  Mokgahleo wa pele o qala ka mahlaba ka maleng kapa mahlaba mokokotlong a nkang ho etsang halofo ya motsotso mme a ba teng hape metsotso e meng le e meng e  leshome ho isa ho e mashome a mararo. Mahlaba a matlafala mme a atamelana ha nako e ntse e ya. Nakong ya mokgahlelo wa bobedi ho sututswa le ho honyela ho kanna ha etsahala. Mokgahleloong wa boraro ho diehitswa ha ho kgaoha ha lelana le hokahantseng  lesea le mmalona ka popelong Mekgwa e mengata e ka thusa ka lehlaba jwalo ka ditsela tsa ho hlephisa,sethethefatsi sa opoiods, le(di)sethibela mokokotlo (spinal bloc)

Boholo ba masea bo pepuwa ka  ho hlahisa hloho pele; leha ho le jwalo ho ka etsang 4% a pepuwa ka ho hlahisa maoto kapa maraopele, ho tsejwang e le ho pepa ha breechbreech Nakong ya ho pepa ka kakaretso basadi ba kanna ba ja le ho sisinyeha ka moo ba ratang ka teng, ho sututsa  ha ho a kgothaletswa nakong ya mokgahlelo wa pele kapa nakong eo hloho e hlahang, le tshebetso ya ho tshela sephalli ka mohlamung (enema) Ho seha ho bula lesobabosading, ho  bitswang, episiotomy, e tlwaelehile empa ka kakaretso ha e hlokahale. Ka 2012, ho ka etsang dimilione tse 23 tsa ho pepa di entswe ka opareishene e bitswangCaesarea section Caesarean sections di kanna tsa kgothaletswa bakeng samafahla,matshwao a mang bontshang kotsi leseeng kapa ho hlaha ha lesea ka karolo e nngwe ntle le hlooho. Mokgwa ona wa ho beleha o kanna wa nka nako e teletsana ho fola.

Selemo se seng le se seng mathata a boimana le ho hlaha ha ngwana ho baka ho ka etsang 500,000ha mafu a batswetse, dimilione tse 7 tsa basadi ba ba le mathata a nako e telele, le dimilione tse 50 tsa basadi di ba le sephetho se sebe maphelng  a bona se bakwang ke ho beleha.  Boholo ba ona bo hlaha dinaheng tse ntseng di  tswela pele Mathata a ikgethang a kenyeletsa ho beleha ho sitisehileng,, tahlehelo ya madi nakwana ka mora ho beleha (postpartum bleeding),mathata a nang le matshosetsi bophelong a bakwang ke boimana(eclampsia), letshwaetso ka mora ho beleha Mathata leseeng a kenyeletsa ho fellwa ke oksejene  nakong ya ho belehwa (asphyxia)




#Article 30: Taolo ya Pelehi (590 words)


Taolo ya pelehi, eo hape e tsejwang ka hore ke sethibelapelehi le  taolo ya ho ima , ke mekgwa kapa disebediswa tse sebedisetswang ho thibela boimana Thero, phumantsho, le tshebediso ya taolo ya pelehi  e bitswa thero ya malapa Mekgwa ya ho laola pelehi ha esale e sebediswa ho tloha kgalekgale, empa mekgwa e sebetsang hantle  e fumanehile  feela  mongwahakgolong wa bomashome a mabedi Ditso tse ding di thibela kapa ha di kgothaletse phumantsho ya taolo ya pelehi hobane di nahana hore  di a nyonyeha ho latela boitshwaro bo botle, tumelo, kapa dipolotiki.

Mekgwa e sebetsang hantle ka ho fetisisa bakeng sa taolo ya pelehi ke thethefatso ka mokgwa wa ho kgaolwa le ho tlangwa ha peipi e tsamaisang peo banneng le ho kwala ha peipi  e isang peo ya banna popelong basading,sesebdiswa tse kwalang molomo wa popelo (IUDS), le dilaola pelehi tse kenngwang Hona ho latelwa ke palo ya mekgwa e itshetlehileng ho (di)homounue e kenyeletsa dipidisi tse nowang, dipetjhe, (di)reng ya bosading,diinjekshene Mekgwa e hlileng e sa sebetseng hantle e kenyeletsa ditshitiso tsa mmele tse jwalo ka (di)khondomo,(di)diaphragmledipontjhe tsa taolo ya pelehile (me)mokgwa ya tlhokomediso ya boimana Mekgwa e hlileng e sa sebetseng  ho hang ke (di)sebolaya peo ya monna le ho ntsha bonna bosading ke monna pele  peo ya bonna  e le mothating wa ho tswela bosading Thethefatso ya  ditho tse etsang pelehi, leha kwana e sebetsa hantle,  ka tlwaelo ha e kgone hore ditho di busetswe tshebetsong hape; mekgwa e meng yohle e kgona hore ditho di boele di sebetse hape, boholo ba tsona hanghang ha di kgaotswa ho sebediswa. Thobalano e bolokehileng, jwalo ka tshebediso ya (di)khondomo ya banna kapa ya basadi, le yona e ka thusa ho thibela ditshwaetso tse fetiswang ka tobalano. Taolo ya pelehi tlasa maemo a tshohanyetso. Batho ba itseng ba nka ho se etse ketso tsa thobalano jwalo ka taolo ya pelehi, empa ho ila thobalano feela ke mokgwa wa thuto ya thobalanoe ka nna ya eketsaboimana hara batjha

boimana, Thuto ya thobalanoka kakaretso le phumantsho ya taolo ya pelehi e fokotsa sekgahla sa boimana bo sa batlweng sehlopheng sena. Leha dibopeho tsohle tsa taolo ya pelehi di kanna tsa sebediswa ke batjha,kgutlisiso morao e telele ya taolo ya pelehi Ka mora ho hlaha ha lesea, mosadi  ya sa antsheng a kanna a ima hape ka mora ho ka etsang dibeke tse nne ho isa ho tse tsheletseng. Mekgwa e meng ya taolo ya pelehi e kanna ya qalwa kapele ka mora ho hlaha ha lesea,  ha e meng e hloka ho diehiswa ho isa dikgweding tse tsheletseng. Basading ba antshang,mekgwa ya progestin feela Basading ba seng ba fihletsenako eo ba seng ba sa ye kgweding

Ho ka etsang 222nbsp ( ho se sebaka sa ho kgefutsa mahareng); milione o le mong wa basadi ba batlang ho qoba boimanadinaheng tse ntseng di  tswela pele Tshebediso ya taolo ya pelehi dinaheng tse  ntseng di  tswela pele e fokoditse palo ya  mafu nakong  ya boimana ka 40% (mafu a ka etsang 270,000 a ile a thibelwa ka 2008) mme e ka thibela  mafu a etsang 70% haeba tlhoko e feletseng ya taolo ya pelehi e ne e ka fihlelwa. Ka ho lelefatsa nako mahareng a boimana, taolo ya pelehi e ka ntlafatsa diphetho tsa ho beleha ha basadi ba baholo  le ho phonyoha ha bana ba bona. Dinaheng tse ntseng di tswela pele  meputso ya basadi, thepa,boima Taolo ya pelehi e eketsakgolo ya moruohobane ba na le bana ba seng ba kae ba itshetlehileng ho bona, basadi ba eketsehileng ba nka karolomesebetsing




#Article 31: Ho ntsha mpa ho entsweng ka maikemisetso (608 words)


Ho nthsa mpake ho fedisa ha boimanaka ho ntsha kapa ho qobella ho tshwa popelongpopelong ha ngwanakapasekangwanapele  a kgona e ho iphidisa ka boyena. Ho ntsha mpa ho ka etsahala ka bobona, maemong a jwalo hangata ho bitswa ho senyehelwa. Hape ho kanna ha etswa ka sepheo  mme maemong a jwalo ho bitswa ho tsha mpa ho entsweng  ka maikemisetso. Lentsweho ntsha mpaka  tlwaelo le supa ho ntshwa ha mpa ho entsweng ho fedisa boimana bathong. Mokgwatshebetso o  tshwanang ka mora hore ngwana ya so hlahe a ne a ka kgona ho iphedisa ka boyena ka tshebetso ya bongaka ho  tsejwa e le “ho ntsha mpa ho diehisitsweng”.

Morina wa sejwalejwale o sebedisa meriana kapa mekgwa ya opariwshene ho ntsha mpa. Meriana e mmedimifepristonele prostaglandine sebetsa hantle jwalo ka mokgwa wa opareishenekgweditharong ya  pele ya boimana. Leha tshebediso ya meriana e ka sebetsa hantle nakong ya  kgweditharong ya  bobedi ya  boimana,mekgwa ya oporeishene e bonahala e na le ditlamorao tse kotsi e tlase. Taolo ya pelehi, ho kenyeledtswepidisile sethibelaphelehi se ka  popelong e ka qalwa kapele ka mora ho ntsha mpa. Ho ntshwa mpa dinaheng tse tswetseng peleho na le nalane e telele ya ho ba hara mekgwatshebetso ya meriana e bolokehilenghaeba e dumeletse ke molao wa naha. Ho ntsha mpa ho  sa raranang ha ho bake bophelo bo botle ba kelello kapa mathata mmeleng a nako e telele. Mokgatlo wa Lefatshe wa Bopheloo kgothaletsa boemo bo tshwanang ba polokeho le ho ntsha mpa ho molaong ho fumanehe  ho basadi bohle lefatshe ka bophara. Ho ntsha mpa ho sa bolokehang, leha ho le  jwalo, ho qetella ho bakile  ho isa ho ho ka isang ho mafu a 47,000 a bommele ho amohelwa ha ba dimilione tse 5 sepetlele ka selemo lefatshe ka bophara.

Ho akanywa hore ho ntsha  mpa ha dimilione tse 44 ho etsahala lefatshe ka bophara selemoo se seng le se seng,  mme le ho ka tlase  ho halofo ya hoo ho etswa ntle le polokeho. Dikgahla tsa ho ntsha mpa di fetohile hannyane mahareng a 2003 le 2008, ka mora hore ho qetwe dilemo tse mashomeshome   tsa  phumantsho ya thuto e mabapi  lethero ya malapa le taolo ya pelehi e ntlafetse. Diphesente tse tse mashome a mane tsa basadi lefatsheng ba bile le phumantsho ya ho ntsha mpa ho molaong “ntle le ho thibelwa ke mabaka”. Leha ho le jwalo,  ho na le, meedi e mabapi le bolelele  ba boimana  ho ntshwa mpa ho ka etswang ka teng.

Ho ntsha mpa ho etswang ho na le nalene. Ho entswe ka mekgwa e fapaneng, ho kenyeletswaya methokgo, tshebediso ya disebediswa tse loeditsweng kotsi mmeleng, le e meng  mekgwa ya setsoho tloha dinakong tsa boholoholo. Molao wamelao e mabapi le ho ntsha mpa,le kgafetsa ka moo ho ka etswang ka teng, le boemo ba teng ba setso le bodumedi ho fapane haholo ho potoloha le lefatshe. Mabakeng a itseng, a  ho ntsha mpa ho molaong ho itshetlehilwe maemong a ikgethang, jwalo ka thobalano ya batho ba amanang ka madi, petomathata ka ngwana ya so hlahe, maemo a phedisano le moruo kapa kotsi bophelong ba mmangwana. Dikarolong tse ngata tsa lefatshe ho na le  ho fapafapana ha maikutlo a setjhabaho hodima boitshwaro bo botle,boitshwaro, le dintlha tsa molao tse amanang le ho ntsha mpa. Batho ba e kgahlano le ho ntsha mpaka kakaretso ba bolela hore popeho ya ngwana kapa ngwana ya so hlahe ke  motho ya nang letokelo ya ho phelamme ba kanna ba bapisa ho ntsha map le polao. Ba tshehetsang ditokelo tsa ho ntsha mpaba hatellatokelo ya mosadi ho nka qeto ditabeng tse amang le mmele wa haemmoho le ho hatella ditokelo tsa bothoka kakaretso.




#Article 32: Boimana (599 words)


Boimana, ho tsejwang hape e le ho ithwalakapa bokgatjhane ,ke nako eongwana a le mong kapa ba bangataba holang kahare homosadi. boimana ba bana ba bangataho kenyeletsa  ho fetang ngwana a le mong, jwalo ka mafahla. Boimana bo ka hlaha ka thobalanokapaka theknology e thusang ho imisa. Ka tlwaelo e nka dibeke tse 40 (10  dikgwedi tse lekanngwang ka tlhahlamano ya dikgwedi tse ntjha (lunar months)) ho tloha holetsatsi la ho qetelala la ho ya kgweding(LMP) mme e felella mohla tlhaho ya ngwana. Hona ke ho etsang dibeke tse 38 ka mora ho ho emola.
Boimana bo ka arolwa ka dihla tse dikgweditharo tse tharo. Sehla sa pele sa kgweditharo se qalang bekeng ya pele ho isa bekeng ya boleshomelemetso e mmedi ho kenyeletswa le ho ima. Ho ima ho latelwa ke ha lehe le nontshitswengle theohelang tlase ho  fallopian tube   le mamarela bokahareng  ba  popelo  moo le qala ho bopa ngwana lelelana la phepelo ya lesea. Sehla sa pele sa kgweditharo se na le kotsi e kgolo ya ho senyehelwa(ho shwa ha tlhaho ha lesea le ka popelong). Sehla sa kgweditharo ya bobedi se qala ho tloha bekeng ya 13 ho isa ho ya 28. Mahareng a sehla sa kgweditharo ya bobedi motsamao wa lesea o kanna wa utlwahala. Dibekeng tse 28 ho fetang 90% ya masea ho phela ka ntle ho popelohaeba a fumantswa tlhokomelo ya boleng bo hodimo ba bongaka. Sehla sa kgweditharo ya boraro se qala dibekeng tse 29 ho isa ho dibeke tse 40.

Tlhokomelo ya motswadi e ntlafatsa sephetho sa boimana. Hona ho kanna ha kenyeletsa ho nwaasiti ya folic e eketsehileng, ho qoba dithethefatsi le tahi, ho hlakisa kamehla, diteko tsa madi le tlhahlobo e kgafetsa ya mmele. Mathata a boimanaa kanna a kenyeletsakgatello ya madi ya boimana,  lefu la tswekere la boimana ,kgaello ya tshepe mading, le boemo ba ho hlatsa ho totileng hara a mang. Sehla sa boimana ke dibeke tse 37 ho isa ho dibeke tse 41, moo sehla sa kapele e leng dibeke tse 37 le tse 38, sehla se tletseng ke dibeke tse 39 le tse 40, sehla se morao nakong ke dibeke tse 41. Ka mora dibeke tse 41 etsejwa e le post term. Bana ba hlahang pele ho dibeke tse 37  ho thwe ke pretermmme ba kotsing e kgolo ya mathat a bophelo bo botle a jwalo ka bothata ba motsamao wa ditho(cerebral palsy) Ho kgothaletswa hore ho pepa ho se etswe ha maiketsetso ka sepotlakisa ho beleha kapa caesareane sectionpeleho dibeke tse 39 ntle leha ho hlokahala ka mabaka a bongaka.

Ho ka bang dimilione tse 213 ha boimana ho etsahetse mahareng a 2012 boo etsang dimilione tse 190 bo etsahetse dinaheng tse ntseng di tswela pele mme dimilione tse 28 di ne di le dinaheng tse tswetseng pele. Hona e ka ba boimana basading ba  133 ho ba 1,000 ba mahareng a dilemo tse 15 le tse 44. Ho ka bang 10% ho isa ho 15 % ho boimana bo elwang hloko bo fella e le ho senyehelwa. Ka 2013 mathata a boimana a bakile mafu a 293,000 a bileng tlase ho tloha ho  mafu a 377,000 ka 1990. Disosa tse tlwaelehileng di kenyeletsaho tswa madi ha bomme, mathata  a ho ntsha mpa, kgatello ya madi ya boimana,tshwaetso ya bomme, le ho beleha ho sitisitsweng. Lefatshe ka bophara 40% ya boimana ke bo sa hlophiswang. Halofo ya boimana bo sa rerwang ke  le bo fedisitsweng. Hara boimana bo sa ikemisetswang Dinaheng tse Kopanng tsa Amerika, 60% ya basadi  ba sebedisitsetaolo ya pelehi e itseng nakong ya kgwedi eo boimana bo etsahetseng ka bona.




#Article 33: Burger King (160 words)


Burger King e ne e le mokhatlo oa machaba oa lijo oa machaba o neng o rekisa s. Lebenkele la eona la pele le bulehileng 1954, Miami, Florida.

E 'ngoe ea libaka tse khethehileng tsa Morena oa Burger ke hamburger e bitsoang Whopper.

Ha Burger King a etsa qeto ea ho atolosa mosebetsi oa bona Australia, ba ne ba tseba hore khoebo ea bona e ne e tšoantšetsoa ke motho ea tsamaeang lebenkeleng le lenyenyane la lijo. Ha e le hantle, franchise ea pele ea Australia ea Burger King Coporation, e thehiloeng  Perth, e ngotsoe ka mokhoa o fosahetseng Matelaina Jack, e reha lebitso le ho ikutloa ka franchise Jack Cowin. Etsa bonnete ba hore Jack o rekisa sehlopha sa hona joale sa burgers, hammoho le setsebi sa Australia, Burger Aussie. Burger ena e itšetlehile ka tatso ea Australia e ratang tlhapi le ho silila, ho akarelletsa mahe, Bacon, eiee le beetroot le nama, mongobo le langa le le lej.




#Article 34: Ace Magashule (227 words)


Elias Sekgobelo Ace Magashule (a tsoaloa ka 1959)  ke moetapele oa Afrika Borwa [South Africa] eo hona joale a sebeletsang e le Premier of Free State. O ile a khethoa boemong ba Legislature ea Free State ka la 6 Mphalane 2009, sebaka sa Beatrice Marshoff. O ile a khethoa Mongoli e Moholo oa African National Congress ka December 2017.

Ka April 2015 ho ile ha tlaleha hore chelete ea R8 million ea lekhetho e ne e sebelisitsoe selemo sa selemo sa 2011/12 ka ho tsosolosa mokhoa oa ho tsosolosa ho ea hae. 

Ka December 2015, setereke sa Free State se ile sa reka koloi e ntle Mercedes-Benz e bitsa R2.3m, ho kenyeletsa letsatsi le letsatsi le boithabiso ba letsatsi le boithabiso. Nakoana pele, Mercedes tse tšeletseng tse tummeng tse neng li reka R3,2 milione li ne li rekiloe 'me li nehelanoa ho baeta-pele ba setso. Bahanyetsi ba Democratic Alliance ba ile ba araba ka ho re Magashule o fetotse profinse hore e be republica ea banana. Ntlo ea Baeta-pele ba Boetapele Morena Lelika Moloi o boletse hore likoloi ha lia ka tsa nka tjotjo bakeng sa ho fumana likhetho bakeng sa likhetho tsa selemo se latelang. 

Ka November 2017, motsamaisi oa profinse, Magashule, o ile a fumana tlhōlisano ea ho fumana chelete e fapaneng ea hore Magashule o ile a mo khothalletsa hore a sebetse ka tumellano. 




#Article 35: David Mahlobo (515 words)


David Mahlobo (ea tsoaloang ka 17 January 1972) ke Letona la Machaba oa Afrika Borwa le eo pele e neng e le Letona la Tšireletso ea Naha. [1]

David Mahlobo o hlahile ka la 14 Nisane 1972 polasing e bitsoang Bergplaas, KwaNdwalaza, haufi le Piet Retief profinseng ea hona joale ea Mpumalanga e Afrika Boroa. 

[1] Ke mora oa Monghali Mandlenkosi Mahlobo, Mookameli oa KwaMahlobo Traditional Community e Mpumalanga. [2] Ka lebaka la ho tlosoa ho qobelloa nakong ea khethollo, eena le banab'eso ba ne ba tla qeta lilemo tsa pele tsa bophelo ba hae Swaziland. [1]

O ile a khutlela South Africa ka 1983 'me a kena sekolong le ho fumana mangolo Sekolong se phahameng sa Bambani ka 1991. [1] [3] Hamorao o tla ea Univesithing ea Zululand moo a ileng a fana ka tekanyo ea BSC ho Microbiology le Biochemistry ka 1998 'me ka 1999 a fumana Degree ea Bonnete ea BSC ho Biochemistry. [4] Ha a ntse a le univesithing ea Zululand o ne a le mafolofolo lekhotleng la baemeli ba Barupeluoa (SRC) 'me a khethoa e le Mongoli-kakaretso ka mantsoe a mabeli hammoho le ho sebeletsa ANC, ANCYL le South African Students Congress (SASCO). [3]

Ka mor'a hore ANC e se ke ea kopana, Mahlobo o ile a sebetsa e le mohlophisi oa mokhatlo, a hlohlelletsa sechaba sa polasi haufi le Piet Retief le Pongola ba thusang ho hlophisa mekhatlo ea mekhatlo libakeng tseo. [3] Ha a kopanya tšebeletso ea sechaba ea Afrika Boroa ka 2002, o ile a khetheloa ho ba Motlatsi oa Phetoho Lefapheng la Metsi le Meru ho fihlela ka 2009. [5] Joale ka 2009, o khethiloe hore e be Hlooho ea Lefapha Seterekeng sa Mpumalanga ho Lefapha la Ts'ebetso ea Ts'ebetsong le Litaba tsa Boetlo, e leng boemo bo fihlileng ho fihlela bohareng ba 2014. [5] Sebokeng sa liphathi tsa ANC Mangaung ka 2012, Mahlobo o ile a khethoa ho Komiti ea Tsamaiso ea Sechaba ea Mokhatlo (NEC). [6] Ho khethoa ha hae ho NEC ho ile ha makatsa ba bang, ho bolela hore e bile kamano ea hae le lilemo tse leshome le Jacob Zuma kapa mookameli oa Mpumalanga, David Mabuza. [6] Khatong ea NEC, o tla nka karolo ho Likomiti tsa Ts'ebetso tsa Sechaba bakeng sa khotso le botsitso le mohaho oa mokhatlo; o ile a etsa mosebetsi bakeng sa NEC liprofinseng tsa Gauteng le Free State 'me a abeloa sehlopha sa phetoho ka 2013 se ileng sa fetola ANC Youth League ka mor'a hore Julius Malema a kōptjoe hore a tlohele boemo, pele ho lelekoa ha ANC pele. Ka la 25 Mantaha 2014, Mopresidente Zuma o ile a khetha Mahlobo ho Cabinet e le Letona la Tšireletso ea Naha. [7] Ho tloha ka November 2016, Mahlobo o ntse a phenyekolloa ke mapolesa a phahameng a Afrika Boroa, Hawks (Afrika Boroa) ka lebaka la liqoso tse entsoeng ke Guan Jiang Guang, mohoebi oa lenaka la lipina, ea neng a le haufi le moruti le mosali. [8] Mahlobo o hanne ho kopana le monna eo ntle le ho etela setsi sa hae sa ho silila. [8]




#Article 36: Cyril Ramaphosa (4733 words)


Matamela Cyril Ramaphosa (ea tsoaloang ka 17 November 1952) ke ralipolotiki oa Afrika Boroa. Ke Mopresidente oa bohlano le oa morao-rao oa Afrika Borwa, ka lebaka la ho itokolla ha Jacob Zuma,  ka mor'a ho khetha likhetho tsa Seboka sa Sechaba ka la 15 February, 2018.  Pele e ne e le mohanyetsi oa ba-apartheid, moeta-pele oa bonngoe le mohoebi, e bile Motlatsi oa Mopresidente oa Afrika Borwa ho tloha ka 2014.  O ile a khethoa e le Mopresidente oa African National Congress (ANC) Kopanong ea Naha ea ANC Nasrec, South of Johannesburg ka December 2017. Hape ke molula-setulo oa National Commission Commission,  which is responsible for strategic planning for the future of South Africa, with the goal of rallying the nation around a common set of objectives and priorities to drive development over the longer term e ikarabellang bakeng sa moralo oa merero ea bokamoso ba Afrika Boroa, ka sepheo sa ho tsosolosa sechaba ho pota-pota sepheo se le seng sa merero le lintho tse tlang pele bophelong ho khanna nts'etsopele ka nako e telele. 

O hlomphuoa e le motho ea nang le bokhoni ba ho buisana le [7] le setsebi sa thuto [8] ea ileng a sebetsa e le Mookameli oa likopano oa ANC nakong ea phetoho ea demokrasi Afrika Boroa. [9] Ramaphosa o ile a haha ​​konteraka e kholo le e matla ka ho fetisisa Afrika Boroa-National Union of Mineworkers (NUM). [10] O ile a phetha karolo ea bohlokoa ka Roelf Meyer oa National Party, nakong ea lipuisano ho tlisa qetello ea khotso ho khethollo ea lipolotiki le ho etsa hore naha e fihle ho khetho ea eona ea pele ea demokrasi ka April 1994. [11] Ramaphosa e ne e le khetho ea Nelson Mandela bakeng sa mopresidente oa nakong e tlang. [12] Kajeno, Cyril Ramaphosa o tsejoa e le mohoebi ea tummeng 'me o hakantsoe ka chelete ea liranta tse limilione tse 450 [13] a nang le matlo a 31 [14] le pele a ne a e-na le matlotlo a bohlokoa likhamphaning tse kang McDonald's South Africa, molula-setulo oa lebokose la MTN le setho sa ea boto bakeng sa Lonmin.

Ho sa tsotellehe bopaki ba hae e le mothetsi oa bohlokoa oa phetoho ea khotso ea Afrika Boroa ho ea ho demokrasi, o boetse o nyelisitsoe ka ho feletseng ka boitšoaro ba lithahasello tsa hae [15] [16] [17] [18] [19] le hoja a e-s'o ka a e-ba teng a qosoa ka lebaka la ketso e sa lumelloang ke molao leha e le efe ea likhang tsena. Litšebelisano tsa khoebo li kenyelletsoa ho ba molula-setulo oa MTN Group nakong ea ho hlaseloa ke MTN Irancell [20] [21] [22] ha mohiruoa oa pele ea neng a sa tsotellehe, e leng Chris Kilowan, a bolela hore mokhatlo ona o fuoe ba boholong Iran [23], leha ho le joalo Sephetho sa Komisi ea Hoffmann se ile sa phetha ka ho re: Komiti eo e ile ea hlakola MTN 'me ea fumana hore Monghali Kilowan ea faneng ka lipolelo tse peli ka ho qosoa ha Turkcell khahlanong le Rephabliki ea Iran le ho kenngoa litabeng tsa United States khahlanong le MTN, e bontšoang e le fantasist le theorist ea bolotsana '[24]; ho kopanngoa ha hae le Glencore [25] le liqoso tsa ho rua molemo ka ntle ho mashala a sebetsang le mashala a Eskom ao a ileng a a latola ka matla, [26] [27] [26] nakong eo Glencore a neng a le teng molemong oa liketsahalo tsa khoebo tse amang Tony Blair ka Bochabela bo Hare; le mosebetsi oa hae ho boto ea batsamaisi ba Lonmin ha ba ntse ba nka bohato bo tsitsitseng ha polao ea Marikana e ne e etsahala mehahong ea Lonmin's Marikana. Ka la 15 August 2012, o ile a kōpa khato khahlanong le seqhomane sa basebeletsi ba Marikana, seo a ileng a se bitsa boitšoaro bo bobe ba tlōlo ea molao. Hamorao o ile a lumela 'me a ikoahlaela hore ebe o keneletse ketsong ena' me a re e ka be e qojoe haeba merero ea boipheliso e ne e entsoe pele ho lekala la mosebetsi. Ke setho sa moloko oa Venda.

Matamela Cyril Ramaphosa o hlahetse Soweto, Johannesburg, ka la 17 November 1952. [30] [31] Ke eena oa bobeli ho bana ba bararo ba Erdmuth le Samuel Ramaphosa, mapolesa a tlohetseng mosebetsi. O hōletse Soweto, a ea Sekolong sa Mantlha sa Tshilidzi le Sekolo Ntoane High School moo. [33] Ka 1971, o ile a ngolisoa sekolong se phahameng sa Mphaphuli Sibasa, Venda. Hamorao o ile a ingolisa ho ithuta molao Univesithing ea Leboea (Turfloop) ka 1972. [34]

Ha a ntse a le univesithing, Ramaphosa o ile a kenella lipolotiking tsa barutoana 'me a ikopanya le South African Students Organization (SASO) [35] le Black People's Convention (BPC). [36] Sena se ile sa fella ka hore a koalloe a koaletsoe a le mong ka likhoeli tse leshome le motso o mong ka 1974 tlas'a Karolo ea 6 ea Molao oa Likhukhuni, bakeng sa ho hlophisa likopano tsa pro-Frelimo. [37] Ka 1976 o ile a tšoaroa hape, ka mor'a merusu e Soweto, 'me a tšoaroa ka likhoeli tse ts'oaretsoeng John Vorster Square tlas'a Molao oa Bokhukhuni. [37] Ka mor'a ho lokolloa, e ile ea e-ba moemeli oa molao oa tiishene ea Johannesburg ea bo-ralikete 'me a tsoela pele ka lithuto tsa hae tsa molao ka ngollano le Univesithi ea South Africa (UNISA), moo a ileng a fumana B. Proc. Degree ka 1981. [38]

Ka mor'a hore a finyelle litlhoko tsa hae tsa molao le ho fumana lengolo la hae, Ramaphosa o ile a ikopanya le Lekhotla la Machaba a Kopaneng Afrika Boroa (CUSA) e le moeletsi lefapheng la molao. [33] [39] Ka 1982, CUSA e ile ea kōpa hore Ramaphosa a qale mokhatlo oa basebetsi ba lirafshoa [33]; kopano ena e ncha e ile ea qala ka selemo se le seng 'me ea bitsoa National Union of Mineworkers (NUM). Ramaphosa o ile a tšoaroa Lebowa, a qosoa ka ho hlophisa kapa ho rera ho kopanela libokeng motseng oa Namakgale o neng o thibetsoe ke mastrata oa moo. [40]

Ka August 1982, CUSA e ile ea ikemisetsa ho theha National Union of Mineworkers (NUM), 'me ka December Ramaphosa ea e-ba mongoli oa eona oa pele. Ramaphosa e ne e le mohlophisi oa kopano ka litokisetso tse lebisang tlhophisong ea Congress of South African Trade Union (COSATU). O ile a fana ka puo ea sehlooho sebokeng sa kopano ea Cosatu Durban ka December 1985. Ka March 1986 e ne e le karolo ea baemeli ba COSATU ba ileng ba kopana le African National Congress Lusaka, Zambia.

Ramaphosa o khethiloe hore e be Mongoli oa Kakaretso oa Kopano, boemo boo a ileng a bo tšoara ho fihlela a itokolla ka June 1991, [42] ka mor'a khetho ea hae e le Mongoli-kakaretso oa African National Congress (ANC). Tlas'a boeta-pele ba hae, bonngoe ba bonngoe bo ile ba eketseha ho tloha ho 6,000 ka 1982 ho ea ho 300 000 ka 1992, ho fana ka taolo ea hoo e ka bang halofo ea basebetsi bohle ba batsho indastering ea merafo ea Afrika Boroa. Joaloka Mongoli e Kakaretso, eena, James Motlatsi (Mopresidente oa NUM) le Elia Barayi (Motlatsi oa Motlatsi oa NUM) le bona ba ile ba lebisa basebetsi ba merafong se seng sa liketsahalo tse kholo ka ho fetisisa historing ea Afrika Boroa.

Ka December 1988, Ramaphosa le litho tse ling tse hlaheletseng tsa setereke sa Soweto ba ile ba kopana le ramotse oa Soweto ho buisana le mathata a ho lefa rente.

Ka January 1990, Ramaphosa o ile a tsamaisa batšoaruoa ba ANC ba Lusaka, Zambia. Ramaphosa e ne e le molula-setulo oa Komiti ea Naha ea Boipheliso, e ileng ea lumellana le litokisetso tsa ho lokolloa ha Nelson Mandela le liboka tse amohelehang tsa Afrika Boroa, hape e bile setho sa Komiti ea Machaba ea Moputso oa Mandela. O khethiloe e le Mongoli-Kakaretso oa ANC sebokeng se neng se tšoaretsoe Durban ka July 1991. Ramaphosa e ne e le Moprofesa oa Molao ea neng a etetse Univesithing ea Stanford, United States ka October 1991.

Ka 1985, NUM e ile ea khaotsa ho tloha CUSA 'me ea thusa ho theha Congress of South African Trade Unions (COSATU). Ha COSATU e kopanela le mokhatlo oa lipolotiki oa United Democratic Front (UDF) khahlanong le 'muso oa National Party oa P. W. Botha, Ramaphosa o ile a etella pele ho tsejoang e le Mass Democratic Movement (MDM).

Ha Nelson Mandela a lokolloa chankaneng, Ramaphosa o ne a le Komiting ea Naha ea ho Amohela.

Ka mor'a khetho ea hae e le Mongoli-Kakaretso oa African National Congress ka 1991, e ile ea e-ba mookameli oa sehlopha sa lipuisano sa ANC ho buisana ka bofelo ba khethollo ea lipolotiki le 'muso oa National Party. Ka mor'a khetho ea pele ea demokrasi ka 1994, Ramaphosa e ile ea e-ba setho sa paramente; o ile a khetheloa ho ba molula-setulo oa Mokhahlelo oa Motheo oa Molao oa Motheo ka la 24 Mphalane 1994 'me a phetha karolo ea bohlokoa ho' muso oa bonngoe ba naha.

Ka mor'a hore a hlōle peisong ea ho ba Mopresidente oa Afrika Boroa ho Thabo Mbeki, o ile a itokolla mesebetsing ea hae ea lipolotiki ka January 1997 'me a fallela sechabeng, moo a ileng a ba mookameli oa New Africa Investments Limited. O ile a fihla ka lekhetlo la pele likhethong tsa 1997 ho Komiti ea National Executive of the ANC. [44]

Le hoja e se setho sa  (SACP), Ramaphosa o boletse hore ke mo- ea ikemetseng.

Mecha ea phatlalatso e ile ea tsoela pele ho bua ka Ramaphosa ho kena peisong bakeng sa mopresidente oa ANC ka 2007, ka pel'a mookameli oa Afrika Boroa oa 2009.

Leha ho le joalo, o ile a re ha a thahaselle mopresidente. Ka la 2 September 2007, The Sunday Times e tlaleha hore Ramaphosa o ne a le sehlopheng sa likhetho, empa mantsiboeeng ao o ne a lokolitse polelo ea hae hape ho ts'ehetsa boitlamo leha e le bofe.

Ka December 2007, o ile a boela a khethoa ho Komiti ea Lekhotla la National of the ANC, lekhetlong lena a le lilemo li 30 le likhetho tse 1 910. [44]

Ka la 20 Mphalane 2012, setho se hlaheletseng sa ANC sa Afrikaner, Derek Hanekom, se ile sa kōpa Ramaphosa hore a e'o ba Mopresidente oa ANC, a re Re hloka baeta-pele ba motsoalle oa Cyril. Kea tseba hore Cyril o sebetsa hantle haholo, empa ke lakatsa eka o tla beha tsohle tsa hae chelete ka ho tšeptjoa 'me u phahamele boemo bo phahameng le bo phahameng haholo . Le hoja ho ne ho sa tsejoe hore Ramaphosa o tla mathela Mopresidente oa ANC kapa a se ke a tseba, o ile a leka ho khutsisa khopolo-taba ka ho arabela maikutlo a Hanekom ka ho re U sitoa ho bala letho [ho seo a se buileng].

E ile ea e-ba mokhethoa bakeng sa Motlatsi oa Motlatsi ka la 17 December 2012 'me a kena peisong ka tšehetso e matla ea kampo ea Zuma. Ka la 18 December 2012, o khethiloe e le Motlatsi oa Mopresidente oa ANC. Cyril Ramaphosa o ile a fumana likhetho tse 3 018, athe  a amohela likhetho tse 470 me  a fumana likhetho tse 463.

Ramaphosa o khethiloe hore e be Motlatsi oa Mopresidente oa Jacob Zuma ka la 25 Mantaha 2014, mme a hlapanyelloa ke Moahloli e Moholo Mogoeng Mogoeng letsatsing le hlahlamang. Ka mor'a hore a khethoe, Ramaphosa e ile ea etsoa Moeta-pele oa Khoebo ea 'Muso ho Paramente ea Sechaba ka karolo ea 91 (4) ea Molaotheo. Boikarabello ba hae bo kenyeletsa: Ts'ebetsong ea tsamaiso ea sechaba ka Paramente; lenaneo la khoebo ea paramente e qalileng ke mookameli oa naha, nakong ea nako e behiloeng bakeng sa morero ona le ho netefatsa hore litho tsa K'habone li kopanela boikarabelong ba bona ba paramente.

Ka la 3 Kamora 2014, Mopresidente Jacob Zuma o ile a phatlalatsa hore Ramaphosa o tla khethoa e le molula-setulo oa National Planning Commission, le Letona la Mopresidente bakeng sa Tokiso, Jeff Radebe e le motlatsi oa Motlatsi oa Motlatsi oa Komisi.

Ka July 2014, Ramaphosa o ile a bitsa bonngoe naheng, ka mor'a hore Julius Malema a letsetsa lipina tsa lipina tsa naha ea Seafrikanse. Ramaphosa o itse: Re mothating oa ho haha ​​sechaba 'me re tlameha ho fana ka letsoho la setsoalle, letsoho la ho ts'oanela ho khutlisetsa puso ho ba nahanang hore pina ea sechaba ha e emele, hape e ka etsahala mahlakore ka bobeli.

Ramaphosa e 'nile ea nkoa e le moemeli oa mopresidente' me a qeta likhetho tsa Mopresidente oa 1997, a lahleheloa ke Thabo Mbeki. [47]

Ramaphosa o ile a phatlalatsa hore o tla batla Mopresidente oa ANC ka 2017, ka nako ea hae ea bobeli ho Mopresidente. [48] Ramaphosa o ile a qala polelo ea hae ea letšolo ka # CR17 Siyavuma. [49]

Ka August 2017, Ramaphosa o fumane tumello ea mokhatlo oa ,  hammoho le boeta-pele ba ANC ba Northern Cape, Eastern Cape le Gauteng. Batho ba bang ba ileng ba tsoela pele ho tšehetsa Ramaphosa ba kenyeletsa le mosebeletsi oa thuto ea bitsoang Angie Motshekga, mopresidente oa Cosatu Sdumo Dlamini, eo e kileng ea e-ba mopresidente oa lichelete  le moemeli oa pele oa KwaZulu-Natal . [50]

Ka la 18 December, 2017, Ramaphosa o khethiloe e le mopresidente oa ANC moketeng oa 54th Elective Conference, a hlōla mohanyetsi oa hae, Nkosazana Dlamini-Zuma, eo e neng e le mosali oa Mopresidente Zuma, ka likhetho tse 2440 ho ea ho 2261. [51] [52]

Ka 2015 Ramaphosa o fihlile ,  ka leeto la mmuso. Ramaphosa o ile a etella pele baemeli ba 'Muso, khoebo ea' muso, le batho ba khoebo. Ramaphosa o ile a buisana ka makhetlo a mahlano le moruo le Motlatsi oa Motlatsi, Li Yuan Chao 'me a kopana le Li Qiang, Mopresidente oa Lekhotla la Naha la People's Republic of China. Lipuisano tse peli pakeng tsa Ramaphosa le molekane oa hae oa Chaena Li Yuan Chao, li ne li lebisitse tlhokomelo khoebong, matsete, tšebelisano, tšebelisano ea lichelete (ho akarelletsa le BRICS New Bank Bank), nts'etsopele ea litsebo le lisebelisoa tsa matla.

Lipuisano tsena tse peli li ile tsa etsahala nakong ea lenaneo la lilemo tse hlano ho ea leshome leo Mopresidente Jacob Zuma a ileng a bua ka lona ha a etela China ka 2014.

Vietnam le Singapore

Ramaphosa o ile a etela matsatsi a mabeli a Vietnam le Singapore. [53] Ramaphosa o re Afrika Boroa le Vietnam li hloka ho eketsa khoebo. Linaha tse peli le tsona li lumellane ho sebelisana haholoanyane ka thuto. Maeto a mabeli a ho sebetsa a ile a etsoa ho tiisa likamano tsa lipolotiki, tsa moruo le tsa khoebo tse teng linaheng tse peli tsa Afrika Boroa le linaha tse peli. Ketelo ea Singapore e ile ea fa baemeli ba Afrika Boroa, ba etelletsoeng ke Ramaphosa ka monyetla oa ho ithuta ka mokhoa oa Singapore oa katleho ea moruo le karolo ea likhoebo tsa 'muso le kholo ea moruo le merero ea naha ea tsoelo-pele. Khoebo e kopanetsoeng e eketsehile haholo le Singapore e le molekane oa bobeli oa khoebo oa bobeli Afrika Bohareng. Ka 2014 khoebo ea linaha tse peli e ne e le R28.9 limilione tse likete ho bapisoa le R23.5 limilione tse likete ka 2015.

Ramaphosa o ile a etela Lesotho ka 2016 e le mohokahanyi oa SADC, SADC. Ramaposa o ile a mo etela ka mofuthu ho Morena oa hae Morena Letsie III le Prime Minister, Phakalitha Mosisili le baeta-pele ba hae ba machaba. Ramaphosa o ile a ea Lesotho ho tiisa khotso le ts'ireletso pele ho SADC Seboka sa Lihlooho tsa Machaba le Mebuso. Ramaphosa e ne e le karolo ea boikarabelo ba SADC Double Troika e ileng ea tšoareloa Gaborone, Botswana, ka June 2016, ho tsamaisa baeta-pele ba mokha oa lipolotiki ho ea Lesotho ho tsoa Afrika Boroa.

Ka August 2016 Ramaphosa o ile a khetha sehlopha sa batho ba supileng ho fana ka keletso mabapi le boemo bo loketseng moo moputso oa bonyane o ka behoang teng. Ramaphosa o ile a etsa sena ka mookameli oa Komiti ea Melao-motheo ea Sechaba ea Lekhotla la National Development Development (NEDLAC). Komiti e na le baemeli ba mmuso, basebetsi, khoebo le sechaba. O ile a qosoa ka ho etsa qeto ea moputso oa bonyane oa naha.

Ka November 2016 ha a ntse a bua Sebokeng sa Puso ea Limpopo, Ramaphosa o re bobolu e ne e le motso oa moruo oa naha. Ramaphosa o re Mmuso oa Afrika Boroa le sechaba sa Afrika Boroa se tlameha ho fumana mokhoa oa ho loantša bobolu, le hoja a sa bo bolele ka lebitso. Ramaphosa o re seboka sena se lokela ho sheba ho sebetsana le boleng le botebo ba baeta-pele har'a likarolo tsa sechaba le tsa batho ba ikemetseng ka ho khomarela Leano la Ntšetso-pele ea Sechaba.

A etella pele ho Seboka sa Naha sa ANC sa 53 se buang ka tlhokahalo ea ho tlosa bobolu ho ANC. Puong ea hae ea pele ho Seboka e le moetapele oa ANC, o ile a itlama ho felisa bobolu. [56] 

Ka mor'a hore Mopresidente Jacob Zuma a boele a hopoleloe ke Komiti ea National Executive of African National Congress ho ne ho e-na le likhopolo-taba tsa hore o tla itokolla kapa a tobane le tumello ea ho tšeptjoa ke sehlopha se busang ka la 15 February, 2018.

Ka la 14 February, 2018, Jacob Zuma o ile a bua le sechaba 'me a re le hoja a sa lumellane le qeto ea ANC ea ho mo hopotsa hore o tla etsa seo ba se kōpileng mme a phatlalatsa ho itokolla ha hae ka potlako. Ka lebaka leo, ka boemong ba hae e le Motlatsi oa Mopresidente, Ramaphosa o ile a fetoha Mopresidente oa Boipheliso ho latela . [2] [3]

Ka mor'a hore Zuma a itokolle mosebetsing, Ramaphosa o khethiloe e le Mopresidente oa Afrika Boroa ke Lekhotla la Sechaba ka la 15 February, 2018. Hona joale ke Mopresidente oa Afrika Boroa.

Har'a tse ling, ke molula-setulo oa batsamaisi oa , khamphani eo ae thehileng. Sehlopha sa Shanduka se na le matsete ho Lefapha la Lisebelisoa, Lefapha la Matla, Real Estate, Banking, Insurance, le Telecoms (). Hape ke molula-setulo oa , le . Baokameli ba hae bao e seng batsamaisi ba kenyelletsa Macsteel Holdings, Alexander Forbes le Standard Bank. Ka March 2007 o ile a khethoa hore e be Mookameli ea Kopaneng ea Sehlopha sa Makhotla oa Mondi, sehlopha se ka sehloohong sa lipampiri le liphutheloana tsa machaba, ha khamphani e senyeha ho tloha Anglo American plc. Ka July 2013 o ile a tlohela mosebetsi ho tloha boto ea SABMiller plc.

Ke e mong oa banna ba ruileng haholo Afrika Boroa, [58] le  ba lekanyang leruo la hae ka $ 675 million. [59]

Ka 2011 Ramaphosa o ile a lefa tumellano ea lilemo tse 20 tsa franchise ho tsamaisa lireschorente tse 145 tsa  South Africa. Nakoana ka mor'a khetho ea kakaretso ea 2012 Ramaphosa o ile a phatlalatsa hore o tla tlosa Shanduka ho phetha boikarabelo ba hae bo bocha e le Motlatsi oa Mopresidente ntle le hore ho be le likhohlano tsa thahasello. Afrika Boroa ea McDonald o phatlalalitse hore ho tla ba le ts'ebetso ea hore Ramaphosa e be moemeli oa nts'etso-pele oa lijo ka potlako Afrika Boroa.

Ka 2014 ka mor'a hore e be Motlatsi oa Mopresidente oa Afrika Boroa, Register ea Litho tsa Litho tsa 'Muso, e behoa paramente, e senole leruo la Ramaphosa. Ho feta moo, Raphomone Ramaphosa a bokelletsoe likarolong tsa khampani, litokomane li bontšitse hore mokhatlo oa pele oa khoebo le mohoebi oa khoebo o ne a e-na le matlo a 30 Johannesburg le lifolete tse peli Cape Town. Lenane lena le boetse le netefalitse ho tlohela mosebetsi oa Ramaphosa ho tloha Lonmin, e leng tataiso eo a ileng ae nyatsa nakong ea  ka 2012.

Nakong ea ho etela Uganda ka 2004 Ramaphosa o ile a thahasella mefuta ea likhomo tsa Ankole. Ka lebaka la mehato e sa lekanyetsoang ea thibelo ea mafu Uganda, 'muso oa Afrika Boroa o ile oa mo latola tumello ea ho kenya leha e le efe ea mofuta oo. Ho e-na le hoo Ramaphosa o rekile likhomo tse 43 ho tsoa mookameli oa Uganda Yoweri Museveni 'me a li romela Kenya. Moo likhomo li ne li etsoa ka maiketsetso, mahe a emang a tlosoa 'me a romeloa Afrika Boroa, a fetisetsoa likhomo ebe o aroloa ka likhoeli tse peli. Ho tloha ka August 2017 Ramaphosa o ne a e-na le likhomo tse 100 tsa ho kenya liphoofolo tsa polasi polasing ea Ntaba Nyoni Mpumalanga. [60] [61]

Ka 2017 Ramaphosa o ile a ngolla buka e buang ka mefuta ea liphoofolo, Liphoofolo tsa Mehla, Lipale le Litšoantšo tsa Liphoofolo tsa Ankole tsa Afrika Boroa. [62]

Ramaphosa ke motho ea ikhethang mme ha ho tsejoe haholo ka bophelo ba hae. Ramaphosa o kile a nyaloa ke mosali oa khoebo, Nomazizi Mtshotshisa, empa banyalani bao ba ile ba hlalana. Hamorao o ile a nyala Tshepo Motsepe, [63] morali'abo rōna oa limilione tse likete tsa Afrika Boroa Patrice Motsepe. [64] Ramaphosa o na le bana ba bane. [65] O na le matlo a maruo a R30,000,000 maotong a Lions Head Cape Town. Ramaphosa o tsejoa e le e mong oa batho ba ruileng ka ho fetisisa Afrika Boroa, 'me chelete e hakanyetsoang ke chelete e fetang $ 450,000,000' me e hlahile limakasineng tsa lichelete tse kang  Africa le Bloomberg.

Ramaphosa ke eena 

Ho , [66] joalokaha ho boletsoe mecheng ea litaba, ho ile ha etsahala ha mapolesa a qhaqha mosebetsi ka basebetsi ba Lonmin ba koppie (maralleng) haufi le bolulo ba Nkaneng Marikana ka la 16 August 2012. Ka lebaka la mapolesa ho thunngoa, basebetsi ba merafong ba 34 ba ile ba shoa 'me ba lematsa basebetsi ba limilione tse 78 ba ntšetsa bohale le ho hoeletsa khahlanong le mapolesa le' muso oa Afrika Boroa. Ho ile ha e-ba le phehisano e eketsehileng ka mor'a hore ho sibolloe hore boholo ba bahlaseluoa ba thunngoa morao [67] 'me bahlaseluoa ba bangata ba thunngoa hōle le mapolesa. Pefo ea 16 August 2012 e bile eona tšebeliso e mpe ka ho fetisisa ea matla ka mabotho a tšireletso Afrika Boroa khahlanong le baahi ho tloha pheletsong ea .

Nakong ea Komeshene ea Marikana, ho ile ha boela ha hlahisoa hore tsamaiso ea Lonmin e ile ea kōpa Ramaphosa, eo e neng e le moemeli oa Lonmin le ANC heavyweight, ho tsamaisana le likhohlano khahlanong le boipelaetso ba batlōli ba molao 'me kahoo ho bonahala ba bangata ba ikarabella bakeng sa polao. ]

Tlas'a lipatlisiso tsa Komiti ea Farlam, Ramaphosa o re Lonmin e ile ea qobella 'muso le SAPS hore li fumane mapolesa a mangata Lonmin' me ka lekhetlo la bobeli ho hlalosa se neng se etsahala e le senokoane ho e-na le liketsahalo tsa khoebo.

Komiti ea Lipatlisiso ea Marikana e ile ea qetella e fumane hore ka lebaka la lefu le neng le se le etsahetse, ho kenella ha hae ha hoa ka ha etsa hore mapolesa a eketsehe setšeng, ebile ha aa ka a tseba hore ts'ebetso e tla etsahala ka 16 August. [73]

Ka August 2017, Ramaphosa o ile a kenella ts'ebetsong e neng e bolela hore o ne a le likarolong tse 'maloa tsa ho kopanela liphate' me o ne a ameha ho lefa chelete ho batho ka bomong ha a ntse a boloka litaba. Hamorao Ramaphosa o ile a latola liqoso tsa boipolelo ba hore li ikemiselitse lipolotiking e le hore a qete letšolo la hae la mopresidente. [74]

Ramaphosa o fumane li-doctorate tse hlomphehang ho , , , , ,  [75] le . Ka October 1991, e ne e le Moprofesa oa Molao ea neng a etela .

Ramaphosa o ile a fuoa moputso oa   ka October 1987.

O ile a fuoa Honorary Actuary ke Mokhatlo oa Actuarial oa Afrika Boroa bakeng sa karolo ea hae ea ho ntlafatsa litsebi tsa sebele tsa batho ba tsoang melokong ea batho ba futsanehileng Afrika Boroa.

Ka 2004, o ile a khethoa e le 34 ho batho ba .

Ramaphosa e kenyelelitsoe  ea 2007, [76] lenane la selemo le selemo la banna le basali ba 100 ba nang le matla, talenta kapa mohlala oa boitšoaro ba fetola lefatše.

Karolong ea hae ea ho ba mohoebi, Ramaphosa ke setho sa Lekhotla la Boeletsi la International Co- hammoho le Unilever Africa Advisory Council. O ne a boetse a le motlatsi oa setulo sa molula-setulo oa .

Hammoho le mopresidente oa khale oa Finland, , o khethiloe hore e be mohlophisi oa  . Ramaphosa ke setsi sa Honorary Consul sa Iceland se Johannesburg, South Africa.

Nakong ea mahlomola a Kenya a 2007-2008 a ileng a latela likhetho tsa Mopresidente  ka December 2007, Ramaphosa o ile a khethoa ka bobeli ke sehlopha sa lipuisano se neng se etelitsoe ke  hore e be moemeli ea ka sehloohong ea ikarabellang lipuisanong tsa nako e telele. Leha ho le joalo, mmuso oa Kibaki o ile oa bontša hore ha a khotsofale ka khetho ea Ramaphosa, a re o sebelisana le mohanyetsi oa Kibaki , 'me ka la 4 February, Annan o ile a lumela hore Ramaphosa a tlose mosebetsi oa mokena-lipakeng. Ho ea ka Ramaphosa, Odinga o ile a mo etela ka 2007, empa o ne a se na thahasello e khethehileng e neng e tla etsa hore a amohele ka lehlakoreng le leng; empa leha ho le joalo, o re ha a khone ho ba mokena-lipakeng ntle le  tšepo le tšepo ea mekhatlo eohle le hore ka lebaka leo o ile a ikutloa ho le molemo hore a khutlele South Africa ho qoba ho ba tšitiso lipuisanong.




#Article 37: Vlamertinge (383 words)


Vlamertinge ke motse o profinseng ea Belgium ea West Flanders le toropo ea Ypres. Setsi sa motse oa Vlamertinge se ka thōko ho toropo ea Ypres, tseleng e khōlō ea N38 ho motseng o haufi oa Poperinge.

Ntle le setsi sa toropong sa Ypres, Vlamertinge ke lebota le leholo ka ho fetisisa la Ypres. Ka bophirimela ho Vlamertinge, haufi le tsela e eang Poperinge, ke hampe ea Brandhoek.

Litaba tsa pele ka Vlamertinge li tsoa Mehleng e Bohareng. Ka 857 ho ile ha hahoa thapelo. Ka 970 Ypres e ile ea senngoa 'me thapelo ea Vlamertinge e chesoa. Tokomane ea khale ka ho fetisisa, e tsejoang ho fihlela joale, e nang le lebitso la Flambertenges, ke ketso ea selemo sa 1066. Baudouin van Lille, palo ea Flanders, mosali oa hae Adela le mora oa bona Baudouin, ka ketso ena ba ile ba fana ka thepa kerekeng le khaolo ho tloha Sint-Pieters ho Lille. Lintho tsena li ne li le har'a karolo ea leshome e neng e le Elverdinge le karolo ea leshome e neng e le Vlamertinge - In territorio Furnensi, in villa Elverzenges, decinam unam ; Flambertenges decinam similiter unam.

Tlas'a puso ea boholo-holo, Vlamertinge o ne a le lilemo li 22 ka khanya ea Veurne-Ambacht mme a hlokofatsoa haholo ke li-sieges tsa Ypres e haufi.

Ntoeng ea Pele ea Lefatše, motse oohle o ile oa senngoa ke bomo. Ka 1944, nakong ea Ntoa ea Bobeli ea Lefatše, Vlamertinge o ile a lokolloa ke sehlopha sa sesole sa Poland.

Vlamertinge ke limithara tse 17 ka holim'a leoatle. Masipala a boetse a le moeling oa Ypres ka Bochabela, Voormezele e ka Boroa-bochabela, Kemmel le Dikkebus ka boroa, Reningelst ka boroa-bophirimela, Poperinge ka Bophirimela, Elverdinge ka leboea le Brielen ka leboea-bochabela.

Ho tloha ka 1487 ho isa ho 1697 ho ne ho e-na le palo e khōlō ea baahi ba Vlamertinge. Tlhaloso e hlakileng ka ho fetisisa ea sena e ne e tla ba Ntoa ea Lilemo Tse Mashome a Mabeli Netherlands. Nakong ea Ntoa ea Pele ea Lefatše, palo ea baahi e ile ea boela ea hana. Lebaka ke hobane Ypres e haufi, eo ka nako eo e neng e le toropo e ka pele, e ne e bomoa haholo 'me Vlamertinge le eena o ile a hlokofatsoa ke ho hlaseloa ha libomo.




#Article 38: Boitemoho (1184 words)


Temoho ke boemo kapa boleng ba tlhokomeliso kapa ho tseba ntho e ka ntle kapa ntho e ka hare ho uena.    E 'nile ea hlalosoa ka litsela tse fapaneng ho latela sentience , temoho e, qualia , subjectivity , le bokhoni ba ho fumana kapa ho ikutloa , falimehe , ho ba le boikutlo ba ho selfhood kapa moea , taba ea hore ho na le ntho e' ngoe hore e tšoana le ho na le kapa e be eona, le tsamaiso ea tsamaiso ea kelello .   Ho sa tsotellehe bothata ba tlhaloso, bo-rafilosofi ba bangata ba lumela hore ho na le boitsebiso bo ka sehloohong ba tlhahiso-pele ea hore na ke eng e tsebang hore na ke eng.   Joalokaha Max Velmans le Susan Schneider ba ile ba ngolla Blackwell Companion ho Consciousness : Ntho leha e le efe eo re e tsebang ka nako e itseng e etsa karolo ea boikutlo ba rona, e leng se etsang hore re be le phihlelo ea boiphihlelo ka nako e le 'ngoe e tloaelehileng le e sa tsejoeng ka ho fetisisa bophelong ba rona. 

Bo-rafilosofi ba Bophirimela , ho tloha mehleng ea Descartes le Locke , ba 'nile ba thatafalloa ho utloisisa sebōpeho sa tsebo le ho tseba lintho tsa bohlokoa tsa bona.  Litaba tsa ho ameha ka filosofi ea kutloisiso li kenyelletsa hore na taba eo e lumellana haholo; ho sa tsotellehe hore na tsebo e ka hlalosoa ka tsela e ikemetseng ; ho sa tsotellehe hore na ha e le motho ea nang le tsebo e teng le hore na e ka etsoa joang; kamoo tsebo e amanang kateng le puo ; hore na kelo-hloko ka ba tla a utloisisa ka tsela e ha a hloke e dualistic phapang pakeng tsa e re kelellong le 'meleng kapa thepa; le hore na ho ka 'na ha e-ba bonolo ho sebelisa mechine ea k'homphieutha e kang lik'homphieutha kapa liroboto ho tseba, taba e ithutoang tšimong ea bohlale ba maiketsetso . 

Ka lebaka la liphetoho tsa thekenoloji lilemong tse mashome a seng makae tse fetileng, tsebo e fetohile sehlooho se seholo sa lipatlisiso tse sa tšoaneng tsa saense tse nang le tsebo , tse nang le menehelo e kholo ho tsoa litsing tse kang tsa psychology , anthropology,   neuropsychology le neuroscience .  Sepheo se ka sehloohong ke ho utloisisa hore na se bolela'ng ka baeloji le kelellong bakeng sa tlhahisoleseding e lokelang ho ba teng molelong-ke hore, ho khetholla li-neural le tsa kelello tse amanang le tsebo.  Boholo ba lithuto tsa liteko li hlahloba tsebo ho batho ka ho botsa bafo ba tlaleho ea liphihlelo tsa bona (mohlala, mpolelle haeba u hlokomela letho ha ke etsa sena).  Litaba tsa thahasello li kenyeletsa lintho tse kang ho lemoha maikutlo , ho hlokomoloha boitsebiso , ho latola ho holofala , le linaha tse fetotsoeng tsa tsebo e hlahisoang ke joala le lithethefatsi tse ling, kapa mekhoa ea moea kapa ea ho thuisa. 

Ka moriana , ka ilibana e lekanyetswa go ya ka ka ho boloka tsoheloa ba mokuli le karabelo, 'me e ka bonoa ka continuum ea linaha ho tloha falimeha feletseng le kutloisiso, ka disorientation, delirium , tahlehelo ea puisano e nang le morero,' me qetellong ho lahleheloa ke mokhatlo oa ka lebaka la bohloko susumetsa ba bang .   Litaba tsa ho ameha ka tsela e sebetsang li kenyelletsa hore na boteng ba tsebo bo ka hlahlojoa joang ho batho ba kulang haholo, ba sa tloaelehang, kapa ba sa tsitsitseng, le kamoo ba lokelang ho sebetsana le maemo ao ho bonahalang ho sa sebetseng kapa ho senyeha.   Tekanyo ea tsebo e lekantsoe ka litekanyetso tse bontšang boitšoaro bo tloaelehileng tse kang Glasgow Coma Scale . 

Tšimoloho ea khopolo ea morao-rao ea maikutlo e atisa ho bonoa ke lintlha tsa John Locke e buang ka ho utloisisa batho , tse hatisitsoeng ka 1690.   Locke o hlalositse tsebo ea se fetang ka kelellong ea motho.   Moqoqo hae susumetsa maikutlo a lekholo la bo18 la la lilemo ea kelo-hloko, 'me tlhaloso ea hae hlaha Samuele Johnson ' s ketekile Dictionary (1755).   Tsebo (Sefora: letsoalo ) le boetse le hlalosoa ka 1753 moqolo oa Diderot le d'Alembert's Encyclopédie , e le maikutlo kapa maikutlo a hare ao re nang le 'ona ho seo re se etsang.  

Litlhaloso tse ngata li kenyeletsa tsebo, empa tse ling li kenyeletsa maemo a tloaelehileng a ho ba teng. 

Filosofi ea kelello e entse hore ho be le maemo a mangata mabapi le tsebo.  Routledge Encyclopedia of Philosophy ka 1998 e hlakisa tsebo e latelang:  Ka tlhaloso e kholo ea ho lemoha , Stuart Sutherland o behile mohlala oa mathata a mang a ho utloisisa ka botlalo litlhaloso tsohle tsa eona tse nang le moelelo ha a kena ho ea ka phetolelo ea 1989 ea Macmillan Dictionary ea Psychology : 

Boitemoho -  Ke boemo ba ho ba le mehopolo le maikutlo; boitsebo. Lereo lena ha ho kgonahale ho le hlalosa ka ho phethahala ntle le maemong a sa hlaloseheng hantle ka bohlale ntle le ho utwlisisa hantle hore na boitemoho bo bolelang. Batho ba bangata ba wela sefing sa ho lekanya boitemoho le boitemohelo/boitsebo ba motho ka mong - ho itemoha hakaalo ha ho bolele fela ho tseba lefatshe kantle. Boitemoho ke sehlooho se kgahlang empa karolo ya boithuto e sa utwlisiseheng habonolo: ha ho kgonehe ho hlakisa ka ho toba hore ke eng, e etsang le hore hobaneng e fetohile ho ya ka dinako. Ha ho na ditaba tse ngata tsa bohlokwa tse ngotsweng ka taba ena.

Bangoli ba bangata ba filosofi ea tsebo ba 'nile ba ameha ka ho sireletsa ntlha e itseng ea maikutlo,' me ba hlophise boitsebiso ba bona ka tsela e nepahetseng.  Bakeng sa lipatlisiso, mokhoa o tloaelehileng ke ho latela tsela ea histori ka ho kopanya maemo le bo-rafilosofi ba amanang haholo le bona, mohlala, Descartes, Locke, Kant, joalo-joalo.  Ntho e 'ngoe ke ho hlophisa maemo a filosofi ho latela litaba tsa motheo. 

Phenomenology ke mokhoa oa lipatlisiso o lekang ho hlahloba sebopeho sa tsebo ka bobona, ho behella ka thōko mathata a amanang le kamano ea tlhokomelo ho lefatše la sebele.  Mokhoa ona o ile oa qala ka morero oa rafilosofi Edmund Husserl , 'me hamorao o ile oa hlalosoa ke bo-rafilosofi ba bang le bo-rasaense.   Maikutlo a qalong a Husserl a ile a etsa hore ho be le lipatlisiso tse peli tse fapaneng, filosofi le kelello ea kelello.  Ka filosofi , lintho tse ngata tse entsoeng ka mokhoa o hlollang li 'nile tsa inehela lipotsong tsa motheo tsa metaphysical, tse kang boikutlo ba boikemisetso ( ho bua ).  Ka kelellofi , ho hlolloa ha ntho e 'ngoe le e' ngoe ho bolela ho leka ho batlisisa tsebo ka mokhoa oa ho kenyelletsa , ho bolelang ho sheba ka kelellong ea motho le ho tlaleha seo motho a se bonang.  Mokhoa ona o ile oa oela lilemong tse mashome a mabeli a lekholo la pele la lilemo ka lebaka la lipelaelo tse tebileng mabapi le ho tšepahala ha oona, empa o nchafalitsoe ho isa tekanyong e itseng, haholo ha e sebelisoa hammoho le mekhoa ea ho hlahloba boko bo sebetsang.  




#Article 39: Mbuyisa Makhubo (190 words)


Mbuyisa Makhubu (ea tsoaletsoeng ka 1957 kapa 1958) ke moshanyana ea lilemo li 18 oa sekolo sa Afrika Boroa ea nkileng Hector Pieterson setšoantšong se tummeng sa Sam Nzima ka mor'a hore se thunngoe nakong ea Pherekano ea Soweto ka 1976. 

Ka mor'a hore foto e lokolloe, o ile a hlorisoa ke basebeletsi ba tšireletso, 'me a qobelloa ho baleha Afrika Boroa . 'Mè oa hae, Nombulelo Makhubu, o ile a bolella Komisi ea ' nete le Reconciliation hore o fumane lengolo le tsoang ho Nigeria ka 1978, empa o ne a sa utloa ho eena ho tloha ka nako eo.  O shoele ka 2004, ho bonahala a se na tsebo ea se etsahetseng mora oa hae.  Mbuyisa e ne e le e mong oa bahlaseli ba Afrika Boroa ba ileng ba tšabela Nigeria hang-hang ka mor'a ketsahalo ea Soweto. E ne e le e mong oa ba bararo ba ileng ba lula sekolong se phahameng sa bolulo Nigeria Boroa-Bophirimela - Koetliso ea 'Muso ea Lekala, Warri nakong ea selemo sa thuto sa 1976/77. Empa bohle ba ile ba hlōleha ho rarolla, 'me ba ile ba falla pele ho selemo.  




#Article 40: Pixley ka Isaka Seme (493 words)


Pixley ka Isaka Seme (c. 1881 [1] - Pherekhong 1951) e ne e le e mong oa babuelli ba molao ba pele ba batho ba batsho Afrika Boroa (Alfred Mangena e ne e le 'muelli oa molao oa pele oa batho ba batsho, Duma Nokwe' muelli oa pele oa batho ba batšo), le mothehi le Mopresidente oa Moafrika Seboka sa Naha. 

Bophelo ba bonyaneng.

Seme e ne e le mora wa Sinono Kuwana Seme wa bone motseng o bitswang Daggakraal oo ha mmamorao o ileng wa bitswa ka Colony of Natal,seteisheneng sa merero American Zulu sa American Board of Commissioners For Foreign Missions, Inanda. O ile a atleha ho tswa sekolong sa Mount Hermon,MA, ka selemo sa (1902) kete nngwe, makgolo a robong le metso e mmedi. O ne a kena sekolo sa Adams College tlasa morero ole mong.

Mme wa hae e ne e le kgaitsedi ya John Langalibalele Dube, kamora moo a theolwa boreneng. Ha a le dilemo tse (17) leshome le metso e supileng, Seme o ile a tsamaya ho ya mose, America, pele o ile a ya sekolong sa Mount Hermon yaba kamora moo aya unibesithing ya Columbia. Ka selemo sa (1906) kete nngwe, makgolo a robong le metso e tsheletseng, lemong sa hae sa ho qetela, o ile a abelwa khau ya Curtis Medal, bakeng sa boitshwaro bo botle Columbia. Kamora nakwana o ile a kgetha ho ba moemadi (lawyer). Yaba ka selemo sa (1906) kete nngwe,makgolo a robong le metso e tsheletseng, o ile a amohalwa ho ya balla molao unibesithing ya Oxford, ha antse a le moo o ne a le karolo ya Jesus College. O ne a amohelwe tampeleng e hare ka la 12 hlakola 1907 a ba a bitsetswa Bara (Bar) ka la 08 Phupjane 1910.

Prixley o ile a kgutla mona Aforika Borwa ka selemo sa (1910) kete nngwe, makgolo a robong le leshome yaba o qalella o balla molao Johannesburg.

Dipolotiki.

Ka lemo sa (1911) kete nngwe, makgolo a robong le motso ole mong, Seme o ile a hlaha ka South African Native Farmers Association tlasa morero wa ho kgothatsa basebetsi ba diplasi ba batsho hore ba reke lefatshe sebakeng sa Daggakraal, a re sena se tla bathusa hore ba ikemele ka bo bona. Ka bo madimabe, sena se ile sa etsa hore mmuso wa ba basweu o phehisane le taba ya hore batho ba batsho ba be le lefatshe leo eleng la bona, yaba ba hanela batho ba batsho ho ba le lefatshe mona Aforika Borwa.

Karabelong ya ho botjwa ha yunione ya Afrika Borwa, Seme o ile a sebetsa le baetapele ba batjha ba mmalwa ba sa tswa kgutla ho tswa bala dithuto tsa diyunibesithi, England, Richard Msimang, George Montsioa, Alfred Mangena, hape le ba bang ba ile ba hlaha ka South African Native Convention kwana Johannesburg ho fana ka matla popong ya mokgatlong wa naha o tlang ho kopanya dihlopha tse fapaneng tsa MaAforika ho tswa dibakeng tse fapaneng




#Article 41: Murphy Morobe (334 words)


O qalile sekolo Ermelo Morobe, a qeta sekolong sa mathomo Soweto mme a ea sekolong sa Orlando North Sekolo le Isaacson High School. Ha a le sekolong se phahameng o ile a rata lipolotiki le nalane. Ka 1972 Morobe e ile ea eba karolo ea South African Student's Movement (SASM). Lintho tsa bohlokoa ho eena e ne e le bonngoe le nts'etsopele ea sechaba.

Litho tse ngata tsa SASM li ile tsa ts'oaroa ka 1973 mme ea fokola haholo.

ka ngwaga wa 1974 Murphy Morobe oile a thusa go tsoseng lego  ageng phathi ya SASM ibile aba a lebogwa ka go kgwethwa gore ibe motsaka wa yona Party SAMS.
Phetohelo ea Soweto ka Phuptjane, 1976. Ka lebaka la mosebetsi oa hae oa boipelaetso, o qetile lilemo tse tharo chankaneng ea Robben Island. O sebelitse nako ea hae le baetapele ba bang ba barutoana. Ka lebaka la mosebetsi oa hae oa boipelaetso, o qetile lilemo tse tharo chankaneng ea Robben Island. O sebelitse nako ea hae le baetapele ba bang ba barutoana. Hape o ne a le khamphani ea motšoaruoa oa lipolotiki oa Afrika Boroa ebile e le moetapele oa African National Congress, Nelson Mandela. O lokollotsoe ka May 1982.
Kamora hore a lokolloe teronkong, o ile a khutlela lipolotiking, a its'oara ka lihlopha tse 'maloa, ho kenyelletsa: Congress of South African Student (COSAS), General and Allied Worker's Union mme o thusitse ho theha United Democratic Front (South Africa) (UDF) ka 1983.

Ka 1994 Morobe e bile Modulasetulo le CEO wa Khomishene ya Ditjhelete le Ditjhelete Afrika Borwa. Morobe o ne a le Lekhotleng la Thuto e Phahameng (CHE). Hape ke Modulasetulo wa Boto ya Dikolo tsa Naha tsa Aforika Borwa (SANP), mme ke karolo ya International Fundraising Consortium, mokgatlo o fanang ka mekitlane ya tjhelete bakeng sa dikarolo tseo e seng tsa mmuso tsa Afrika Borwa. Morobe o boetse o behiloe boemong ba Motsamaisi ho boto ea Old Mutual South Africa. [1]

Hajoale ke 'muelli oa Mopresidente oa mehleng oa Afrika Boroa, Thabo Mbeki.




#Article 42: Frene Ginwala (422 words)


Frene Noshir Ginwala a hlahileng ka 1932, o ne a ithutela molao univesiting ya United Kingdom London mo a qeteletseng LLB degree ya hae. O ne a gutlela Afrika Boroa  ho tlo qetella thuto tsa hae ka ho molaong morahong ha ho tijelwa sehlopeng sa African National Congress (ANC).

Ginwala o sebelitse Tanzania, Zambia, Mozambique le UK joalo ka ofisiri ea ANC ebile e le ralitaba le seboholi Afrika Bochabela le Europe. O fumane lengolo la bongaka univesithing ea Oxford.

Pele a khutla kholehong ka 1990, Ginwala e ne e le hlooho ea Setsi sa Patlo ea Lipolotiki Ofising ea Mopresidente oa ANC, Oliver Tambo, moo a ileng a etsa lipatlisiso tse mabapi le phetisetso ea mahlale a sesole le a nyutlelie. O boetse a sebetsa joalo ka 'muelli oa ANC UK mabapi le likotlo, lenaneo la nyutlelie le matsoho le likepe tsa oli tse amanang le Afrika Boroa.

Ginwala o thusitse ho theha Mokhatlo oa Sechaba oa Sechaba, o neng o kopantse mekhatlo ea lipolotiki ka sepheo sa ho taka lengolo la basali. O khethiloe e le 'musisi oa naha oa Coalition. O tšoere maemo a fapaneng a matla ho ANC le mekhatlong e meng e seng ea lipolotiki. Ginwala e phatlalalitsoe haholo ka litaba tsa demokrasi, puso e ntle, litokelo tsa botho, ts'ireletso ea batho, litaba tse khahlanong le khethollo ea banna le tsa banna ba lehae le kantle ho naha. .

Jaaka sebui sa Seboka sa Naha lipakeng tsa 1994 ho fihlela 2004, o bile le karolo ho hlophiseng liphetoho tse ngata tsa bohlokoa Paramente. Sena se ne se kenyelletsa ho bula setsi sa pele se neng se le thata, se khetholloang ka morabe, se busoang ke banna le sebaka se hole ho batho ka kakaretso. O laetse tlhompho e phahameng hara Litho tsa Paramente le sechaba setlamong sa hae se nkileng lilemo tse leshome tse qalang tsa demokrasi ea rona.

Ginwala o sebelitse e le setho sa Komiti ea Boitokisetso bakeng sa Seboka sa Lefatše sa Pele sa Bahlahisi. Pele e ne e le setho sa boto ea Setsi sa Machabeng sa Demokrasi le Thuso ea Likhetho hammoho le molulasetulo oa pele oa Seboka sa Paramente ea Ntšetso-Pele ea Afrika Boroa. Ke setho sa mehleng sa Advisory Panel's Advisory Panel ea Litokelo tsa Botho tse Phahameng mabapi le Nts'etsopele ea Afrika mme haufinyane o sebelitse e le Commissioner oa Khomishene ea Machaba ea Ts'ireletso ea Batho.

Ginwala o boloka tjantjello ea hae ea ho holisa demokrasi, puso e ntle, nts'etsopele le litokelo tsa botho, le polokeho ea batho.




#Article 43: Pitika Ntuli (442 words)


Pitika Ntuli (ea hlahileng 1942, Springs, Gauteng ) ke setaki sa Afrika Boroa, seroki, mongoli , le rutehileng ea qetileng lilemo tse 32 tsa bophelo ba hae a le botlamuoeng Eswantini le UK.   O nang le MFA tswa Institution Pratt ea New York 'me a etsa MA ka a bapisang Industrial Relations le Industrial thuto ea kahisano. Ha a ntse a le kholehong UK o ile a ruta ho  ea K'holejeng ea Art ea Camerwell , Central Saint Martins College of Art and Design, London College ea Khatiso, Univesithi ea Middlesex le Univesithi ea East London . Ho tloha ha a khutlela Afrika Boroa o ile a ruta ho Wits le UKZN . 

Pitika Ntuli o bontšitse lipontšo tse 'maloa tsa motho a le mong le sehlopha linaheng tse ngata Europe le USA, mme o hlophisitse liketsahalo tse ngata tsa machabeng tsa bonono le tsa setso Brithani. Lits'oants'o tsa hae tse betliloeng li lipokellong tse 'maloa tsa poraefete lefats'e ka bophara, ho kenyeletsoa tsa Paul Simon, Phuthuma Nhleko, le Edward le Irene Akufo-Addo. Tse ling tsa litšiea tsa hae tsa sechaba li ka fumanoa Bankeng ea Sechaba ea Swaziland, Kereke ea K'hatholike ea St. Mary e Lobamba, Ntlo ea COSATU, Johannesburg, le Diepkloof, Soweto. Ho fihlela ka 2010 o ne a qala ho bonts'a naha ea habo. O bile le pontso ea hae ea pele Afrika Boroa ho Museum Africa, Johannesburg ka 2010, a lateloa ke lipontšo ho Theknoloji ea Theknoloji ea Durban (www.durban.gov.za) le la UNISA Gallery, Pretoria (www.UNISA.ac.za) ka 2011 . Monko oa maoto a sa bonahaleng: Sculpture of Pitika Ntuli 'e phatlalalitsoe ke UNISA hore e tsamaee le Exhibition ea hae ho Museum Africa.  O supile kamora nako ho Constitutional Hill le Melrose Arch ho la Johannesburg le Setsi sa Tloaelo sa Oliver Tambo se Ekhuruleni. 

Pitika Ntuli ke setsebi litsamaisong tsa tsebo ea matsoalloa a Afrika. Ke 'muelli oa kamehla oa lipolotiki le setso ho TV le Radio. Ke seroki le sebui se tsebahalang eo e bileng sebui sa sehlooho liketsahalong tse ngata tse phahameng ebile o balile thothokiso ea hae liforong tse ngata naheng le Setereke. Ke moeti khafetsa ho TV le Radio mme haholoholo ho tse ngata tsa liteishene tsa radio tsa lipuo tsa SABC tsa Afrika, hape o nkile karolo ho lihlopha tse 'maloa tsa naha le tsa provense le likomiti tsa likeletso tsa matona. 

E ne e le moahloli bakeng sa likhau tsa Sunday Times Literary Awards (2009). O khethile sehlopha sa Task sa 2010 se ileng sa eletsa Letona la Bonono le Setso mabapi le mananeo a setso a amanang le Mokete oa Lefatše, ho kenyelletsa mekete ea ho bula le ho koala. 




#Article 44: Phyllis Ntantala-Jordan (636 words)


Phyllis Ntantala-Jordan ( 7 January 1920 – 17 July 2016)  e ne e le moitseki oa litaba le lipolotiki oa Afrika Boroa.Ha lelapa la hae le fallela Moshesh Avenue sebakeng sa Langa kamora ho khethoa ha monna oa hae AC Jordan Univesithing ea Cape Town ka 1946, Ntantala-Jordan o ile a loana ka thata ho netefatsa hore lelapa la hae le tsoa toropong. 

Nakong ea lilemo tsa hae tsa pele tse hlano a le Cape Town, bofelong ba bo-1940 le mathoasong a bo-1950, ha a ntse a holisa bana ba hae, o ne a phathahane ka mosebetsi oa lipolotiki le Mokhatlong oa Matichere oa Cape Town. Litaba tseo CATA e neng e shebane haholo le tsona lilemong tse qalang tsa bo-1950. phetola khahlano le kahlolo ea Molao oa Lihlekehleke tsa Sehlopha sa 1950, Molao oa Botho oa Batho oa 1951, mekete ea Jan van Riebeeck ho Grand Parade Cape Town ka 1952 le Molao oa Batho oa thuto oa 1953.  Ntantala-Jordan o ngotse Ukwayo: Isikrweqe ilitakha, phetolelo ea IsiXhosa ea IB Tabata Moshanyana e le sebetsa sa ntoa, e neng e phatlalalitsoe haholo ke Society of Young Africa (SOYA) Transkei. Ntantala-Jordan o ile a fana ka puo kopanong e kholo ka ho fetisisa khahlanong le mokete. ea Jan van Riebeeck ka la 4 Mmesa 1952, matsatsi a mabeli pele ho mokete o neng o reretsoe la 6 Pulungoana Ntantala-Jordan o hlalosa mekete ena e le mpho bakeng sa mmuso le katleho bakeng sa ho emisoa hoa batho. 

Ka 1957, Ntantala-Jordan o ile a kopuoa ho kenya letsoho sengoloa bakeng sa makasine e bitsoang Afrika Boroa ho basali ba Afrika ke Ronnie Segal a khetha ho ngola ka basali ba bang bao ho seng motho ea kileng a utloa ka bona, bao pale ea bona e neng e so ka e bolelloa, hobane ba ha se litšiea tsa mekhatlo ea bona. Ho ea ka eena, ena e ne e le banana ba bang bao ke neng ke ba hanne le bona, ba seng ba nyetse 'me ba phela bophelo ba bahlolohali, kaha litaba tsa bona tsa banna li ne li le sieo metseng ”. Sengoloa sa hae sa bobeli makasineng ena se ne se re, Bahlolohali ba Mehloli eo ​​hamorao e ileng ea fetoleloa ho Flemish, French le Dutch. Nakong ea Naha ea tšohanyetso ka lebaka la polao e matla ea Sharpeville le Langaprotest ea la 21 Hlakubele 1960, ho ne ho na le tlhekefetso e akaretsang ea batho ba batšo. AC Jordan o ile a tšoaroa a ba a otloa ka la 4 Tšitoe 1960, matsatsi a mahlano ka mor'a phatlalatso ea Naha ea Boemo ba Tšohanyetso. Ka lebaka lena, Jordane e ile ea khetha ho ea United States of America. Mathoasong a 1961, AC Jordan e ile ea fuoa Grant ea Maeto a ho etela Carnegie ho etela liunivesithi le dikholetjhe tsa US. Ha a haneloa ho ba le phasepoto, o ile a khetha lengolo la tumello ea ho tsoa. Lelapa labo le mo latela ka 1962 mme ba qetella ba le United States of America. 

Ntantala-Jordan o hopoloa e le mohlalefi, sengoli ebile e le moitseki ea ikemiselitseng lipolotiki. Ha e hlalosa karolo ea hae ntoeng ea tokoloho ea tokoloho, African National Congress e boletse hore ho feta ha Mme Phyllis Ntantala-Jordan ho hapile Afrika Boroa le lefats'e ka bongata ba mohopolo o makatsang, o batlang ho tseba le o hlasimollang. Re lahlile moetapele oa tekano ea bong. ho basali ba Maafrika ka ho khetheha ... Ntantala-Jordan o fetoletse Senyesemaneng monna oa hae oa buka ea AC Jordan, Ingqumbo Yeminyanya, o buile lipuo tse ngata tsa sechaba, a ngola lingoloa, buka e re re Utloeng Ba Bole, buka e eketsang mantsoe a bahale ba bangata bao e seng basali ba Ma-Afrika-Kusini le setšoantšo sa hae sa bophelo: Mosebetsi oa Bophelo: Autobiography ea PHYLLIS NTANTALA.  




#Article 45: Marlene Dumas (230 words)


Marlene Dumas (ea hlahileng 1953) ke sebini le setaki sa Afrika Boroa.

Dumas o hlahile ka 1953 Cape Town, Afrika Boroa, mme a hola Kuils River e kapa Bohlabela, moo ntate oa hae a neng a e-na le serapa sa morara. [3]  O ithutile bonono Yunivesiti ya Kapa ho tloha ka 1972 ho fihlela ka 1975, mme hamorao Ateroers '63 Haarlem, North Holland Hôlanê . O ithutile tsa kgopolo Univesithing ya Amsterdam ka 1979-1980.

Khafetsa o sebelisa ditšoantšo tsa ditšoantšo tsa polaroid tsa metsoalle ya hae le baratuoa, athe o ntse a bua ka dimakasine le dingoliloeng tsa bootsoa. Marlene Dumas o boetse o taka ditšoantšo tsa bana le ditšoantšo tse tsosang takatso ho ama lefatshe ka bonono ba mehleng ena . O boletse hore mesebetsi ya hae e ananeloa hamolemohadi joalo ka e iqapetsoeng kaha mesebetsi e mengata ya hae ya thobalano e haufi haholo.  

Ditšoantšo tsa Dumas di bonoa e le litšoantšo empa ha di emetse batho empa boemo ba maikutlo boo motho a ka bang ho bona. Boloi ba hae bo shebana le litaba tse tebileng le dihlooho tse joalo ka ho kopanela diphate le morabe, letsoalo le molato, pefo le bonolo.  Mokhoa oa Dumas ke moetlo oa khale oa lerato la batho ba lerato. O sebedisa di-brashibrings tse sa lefelloeng ho eketsa tšitiso empa o boetse o fana ka dintlha tse ngata ho bonono ba hae.  




#Article 46: Winnie Madikizela-Mandela (891 words)


Winnie Madikizela Mandela tsoala Nomzamo Zaniyiwe Madikizela,26 September 1936-2 April 2018 hape tsejoa joala ka Winnie Mandela e ne e le a African e ke boroa anti-apartheid activist le ralipolotiki oa Nelson Mandela. O sebelitse e le setho sa litho tsa mele ho tloha 1994 ho fihlela 2003 le 2009 ho fihlela lefung. Hape e ne e le  motlatsi oa letona la bonono le setso ho tloha 1994 ho fihlehla ka 1994. Setho sa mokha o mme e ne e le motlatsi oa letona la bonono le setso ho tloha 1994 ho fihlela ka 1996. Setho sa African National Congress (ANC) lipolotiki mokete, o sebelitse O hlahetse lelapa la Mpondo  Bizana, hape e le mosebetsi oa boiketlo ba sechaba, o ile a nyaloa ke moemeli oa khatello ea khethollo ea morabe, Nelson Mandela, Johannesburg ka 1958; ba qetile lilemo tse 38 ba nyalane mme ba bile le bana ba babeli. Ka 1963, kamora hore Mandela a kenngoe teronkong kamora Teko ea Rivonia; e bile sefahleho sa hae sa phatlalatsa nakong ea lilemo tse 27 tseo a li qetileng teronkong. Nakong eo, o ile a hlahella ka sehlohlolong ka hare ho mokhatlo oa lapeng o neng o le khahlanong le khethollo. O ile a ts'oaroa ke litšebeletso tsa ts'ireletso ea mmuso oa khethollo ka makhetlo a fapaneng, a hlokofatsoa, a fuoa litaelo tse thibeloang, a lelekeloa toropong ea mahaeng, mme a qeta likhoeli tse 'maloa a le litlamong a le mong.e Akaretsang ea Naha ea ANC mme a etella pele Lekhotla la bona la Basali. Madikizela-Mandela o ne a tsejoa ke batšehetsi ba hae e le Mme oa Sechaba

Bohareng ba bo-1980 Madikizela-Mandela o ile a ba le puso ea tšabo, mme o ne a le setsing sa orgy ea pefoSoweto, e ileng ea lebisa ho nyatsuoang ke mokhatlo o khahlanong le khethollo ho Afrika Boroa , le khalemelo e matla ke ANC botlamuoeng. Nakong ena, ntlo ea hae e ile ea chesoa ke baahi ba Soweto.Khomishene ea 'Nete le Poelano (TRC) e thehiloeng ke mmuso oa Nelson Mandela ho etsa lipatlisiso tsa tlhekefetso ea litokelo tsa botho e fumane hore Madikizela-Mandela o ne a ikarabella lipolotiking le ka boitshwaro bakeng sa tlolo e mpe ea litokelo tsa botho tse entsoeng ke Mandela United Soccer Club , lintlha tsa hae tsa polokeho . Madikizela-Mandela o ne a qosoa ka ho tšehetsa moqhaka oa mapolesa a neng a qosoa ka hore ke bo-ramatsete le basebetsi ba mmuso ba khethollo, 'me lintlha tsa hae tsa ts'ireletso li ile tsa ts'oara polao, tlhokofatso le polao, polao ea Stompie Sepei ea lilemo li 14 eo a neng a le molato oa ho koeteloa ha hae.Mandela o ile a lokolloa teronkong ka la 11 Pherekhong 1990, mme balekane ba arohana ka 1992; tlhalo ea bona e phethetsoe ka Hlakubele 1996. O ile a mo etela nakong ea bokuli ba hae ba ho qetela. Ha e le motho ea phahameng sechabeng sa ANC, o ile a nka karolo pusong ea mmuso oa nako ea khethollo ea ANC, leha a ne a lelekiloe mosebetsing oa hae ka lebaka la liqoso tsa bobolu. Ka 2003, o ile a fumanoa a le molato oa bosholu. O ile a tlohela nakoana lipolotiking pele a khutla ka mor'a lilemo tse 'maloa.

Lebitso la Sexhosa la Madikizela-Mandela e ne e le Nomzamo (She eo leka). O hlahetse motsaneng oa Mbongweni, Bizana, Pondoland, sebakeng seo hona joale e leng profinse ea Kapa Bochabela. E ne e le oa bohlano ho bana ba robong, likhaitseli tse supileng le moena. Batsoali ba hae, Columbus le Gertrude, ba neng ba e-na le ntate oa mosoeu le 'mè oa Maxhosa,ka bobeli e ne e le matichere. Columbus e ne e le mosuoe oa nalane ebile e le mosuoe-hlooho, 'me Gertrude e ne e le tichere ea mahlale a lapeng. Gertrude o ile a hlokahala ha Winnie a le lilemo li robong, ho ileng ha fella ka karohano ea lelapa labo ha banab'abo ba romeloa ho ea lula le beng ka bona ba fapaneng.

Ha a qeta ho tlohela sekolo, o ile Johannesburg ho ea ithuta mosebetsi oa boiketlo sekolong sa Jan Hofmeyr of Social Work. O fumane lengolo la degree ka mosebetsi oa boiketlo ba sechaba ka 1956, 'me lilemo tse' maloa hamorao o ile a fumana lengolo la bachelor likamanong tsa machaba ho tsoa Univesithing ea Witwatersrand. O ile a tšoara mesebetsi e mengata libakeng tse fapaneng tseo ka nako eo e neng e le Bantustan of Transkei; ho kenyeletsoa le mmuso oa Transkei, o lulang libakeng tse fapaneng Bizana, Shawbury le Johannesburg. Mosebetsi oa hae oa pele e ne e le mosebeletsi oa kahisano sepetleleng sa Baragwanath, Soweto. 

Winnie Madikizela-Mandela o hlokahalletse sepetlele sa Netcare Milpark, Johannesburg ka la 2 Mmesa 2018 a le lilemo li 81. O tšoeroe ke lefu la tsoekere mme o sa tsoa etsa liopereishene tse kholo tse 'maloa.O ne a le ho tsoa le sepetlele ho tloha ha selemo se qala.

Boemong bo etellang pele lepatong la Madikizela Mandela, tikolohong e aparetsoeng ke lipolotiki [54] hang kamora ho lelekoa ha mopresidente oa mehleng Jacob Zuma,Jessie Duarte, moetapele ea phahameng oa ANC, o lemositse bahanyetsi ho lula fatše le ho koala, le moetapele oa Economic Freedom Fighters, Julius Malema, a re mang kapa mang ea qosang 'M` e Win Win ka tlolo ea molao e fe kapa e fe o molato. 

Send feedback




#Article 47: Patricia de Lille (1268 words)


Patricia de Lille (ya hlahileng ka la 17 Pherekgong 1951) ke radipolotiki wa Afrika Borwa eo e leng Letona la hajwale la Mesebetsi ya Setjhaba le Methati le moetapele wa mokga wa dipolotiki o motle . Pele e ne e le ramotse wa Motse Kapa ho tloha 2011 ho fihlela 2018, le Letona la Ntshetsopele ya Setereke sa Kapa Bophirima ho tloha 2010 ho fihlela 2011. O thehile mme a etella pele Independent Democrats (ID), mokete wa dipolotiki oo a o thehileng ka 2003 nakong ya fensetere e tshelang marang-rang, kamora hore a kgaohane le Pan Africanist Congress (PAC). Ka Phato 2010, ID e ile ya kopana le Democratic Alliance, kganyetso ya semmuso ya Afrika Borwa,  mme mokga o fedisitswe ka molao ka 2014. Ho tloha ka 2015 ho fihlela ka 2017, e ne e le Moetapele wa Porofense wa Democratic Alliance Kapa Bophirima. 

De Lille o ile a kgethwa ho ba mokgethwa wa ramotse wa DA, Motse Kapa, a hlola Dan Plato ya neng a le teng pele ho dikgetho tsa mmuso wa lehae wa 2011, moo a kgethilweng e le ramotse. O ile a kgethwa hape hore e be ramotse dikgethong tsa mmuso wa lehae wa 2016 .  

De Lille o ile a voutelwa ho ba palong ya 22 ho MaAforika borwa a 100 a Mahodimo, mme o tsejwa ka karolo ya hae dipatlisisong mabapi le nyewe ya Arms Deal e nang le dikgang.  

Ka la 8 Mmesa 2018, Motsamaisi wa Tsamaiso ya DA o ile a emisa setho sa mokga wa De Lille, ka hona a mo tlosa jwalo ka ramotse wa DA e laolwang ke toropo.   O ile a kgethwa Palamenteng ka Motsheanong 2019 mme a nka boemo ba ho ba setho ka la 22 Motsheanong 2019. Ka la 29 Motsheanong 2019, De Lille o ile a khethwa ke Mopresidente Cyril Ramaphosa jwalo ka Letona la Mesebetsi ya Setjhaba le Dintlafatso . 

De Lille o hlahile ka 1951 Beaufort West, mme a ya Bastiaanse Hoërskool.  Ka 1974 e ile ya eba lefapha la mahlale lefapheng la difektheri. O ile a dula a sebedisana le khamphani e le nngwe ho fihlela 1990.  Ka nako ena, o ile a kenella ho South African Chemical Workers Union, a qala ho ba motsamaisi wa mabenkele mme ya eba mongodi wa debatwa, pele a kgethwa ho ba setho sa National Executive ka 1983.  Ka 1988, o ile a kgethwa jwaloka Motlatsi wa Mopresidente wa National Council of Trade Unions (NACTU), boemo bo phahameng ka ho fetisisa ho mosadi mokgatlong wa basebetsi ka nako eo.  

Ka 1989, De Lille o ile a kgethwa ho ba National Executive Committee of the Pan Africanist Movement (PAM). O etelletse pele moifo dipuisanong tsa molao wa motheo tse ileng tsa etella pele dikgetho tsa pele tsa demokrasi ya Afrika  ka 1994, mme kamora ho kgethwa ha hae e le setho sa Palamente ya Pan Africanist Congress (PAC),  o ile a kgethwa e le modulasetulo wa Komiti ya Palamente ya Dipalangwang ho tloha 1994 ho fihlela ka 1999 . O boetse a sebeletsa dikomiting tse fapaneng tsa dipapatso tse kenyeletsang Bophelo, Diminerale le Matla, Kgwebo le indasteri, Puisano, Komiti ya Melao le Khoutu ya Boitshwaro.  

Ka 2003, De Lille o ile a sebedisa fensetere ya ho tshela ka tlase ho arohana le PAC, yaba o theha mokete wa hae, Independent Democrats .  

De Lille o ile a etella pele pitso ya hore ho etswe dipatlisiso mabapi le boshodu ba ho reka dibetsa tsa Afrika Borwa ka theko ya didolara tse 4bn ho tswa ho baqapi ba Borithane le ba bang ba Europe (theko eo e nyolohile motheong wa tjhelete ya kantle ho naha e wela ho feta ditshenyehelo tsa yona tsa pele le ha e le Ranta le ditefiso tsa phapanyetsano ya $ hona jwale di fokoditse ditshenyehelo ho batla di lekana le ditshenyehelo tsa pele. ). Mmuso o hanne dikopo tsa De Lille tsa hore patlisiso e ikemetseng e etelletswe pele ke Moahlodi Willem Heath . De Lille o re o qoswa ka ho se tsotelle le ho hlabisa naha dihlong ka lebaka la maiteko a hae a ho etsa dipatlisiso ka Arms Deal.   

Ka la 5 Mmesa 2009, Ma-Democrats a Ikemetseng a tiisitse ho ba teng ha De Lille a bitswa phatlalatsong ya Lekgotla la Tshireletso ya Naha ka letsatsi le hlahlamang mabapi le qeto ya lona ya ho lahla kapa ho boloka nyewe ya hae kgahlanong le Mopresidente wa ANC, Jacob Zuma, ya neng a tshwarehile ho Arms Deal. Lenaneong la makasine wa The Sunday Times, De Lille o boletse esale pele hore diqoso di tla tlohellwa:  Ke halefile? Ehlile ke halefile. Ke halefisitswe ke hore boholo ba batho ba rona ha ba bone matshwao a lemoso a tswang ho ANC, mokga wa tokoloho o sa hlompheng Molao wa Motheo le molao wa ditokelo mme o ikemiseditse ho senya mabaka ka bobedi hore monna a le mong a fetohe moetapele wa naha ya rona.  Ka ho tlohela mamenemene ana a ANC re etsa phoso hobane re romella molaetsa o fosahetseng ho batho ba rona. Mmuso o re ho na le tsela ya ho tswa bakeng sa ba tlolang molao.   Hoseng ha phatlalatso e neng e emetswe e bitswa ya NPA, De Lille o ile a kgeloha dinyewe, a bolellwa hore, kaha e le setho sa setjhaba, o tla tlameha ho fumana seteishene sa thelevishene.  Moetapele wa Democratic Alliance Helen Zille le yena o bile le koduwa e tshwanang.  

De Lille o ile a fuwa Tokoloho ya Motse wa Birmingham, Alabama, mme ka 2004 a fuwa tlotla ya ho ba e mong wa Basadi ba bahlano ba Phahameng ka Mebuso le Dikhamphani tsa Mmuso.  O ile a fuwa kgau ya 2004 Old Mutual South African Leadership Award Sehlopheng sa Boetapele ba Basadi.  

Ka Phupu 2006 e bile mosadi wa pele wa ho tsejwa e le Motlotlehi wa Colonel wa Setsi sa Matshwao a 84 Sesoleng sa Naha sa Tshireletso ya Setjhaba sa Afrika Borwa .  Ka Phato 2006 o ile a amohela kgau ya News Press le Rapport Newspaper e le e mong wa basadi ba leshome ba phahameng ka ho fetisisa Afrika Borwa.  

Ka la 13 Phato 2010, kamora dikopano le mookameli wa DA le ID, ho ile ha etswa qeto ya hore kannete ID e tla ikopanya le DA. Ka la 15 Phato 2010, De Lille le Moetapele wa DA, Helen Zille ba phatlaladitse setjhabeng hore ID e tla kena ho DA.     

Ha De Lille a itokolla mosebetsing e le ramotse wa Cape Town, o boletse hore o tla tlosa dibeke tse pedi bophelong ba setjhaba, ha a ntse a ngola buka ya hae le ho lekola dikgetho tsa hae. Ho ne ho belaelwa hore de Lille o tla tsosa mokga wa hae wa kgale wa dipolotiki, Independent Democrats, kapa a kene sethong sa African National Congress kapa Economic Freedom Fighters .   

Ka la 2 Tshitwe 2018, De Lille o phatlaladitse hore otla tlisa mokga o motjha wa dipolotiki o bitswang, Good . Ditho tse ding tse neng di swabile tsa mehleng ya Democratic Alliance, tse kang Brett Herron le Shaun August, di ne di le teng ketsahalong eo. O boetse a re mokga wa dipolotiki o ngodisitswe le IEC mme o tla hlola dikgetho tsa kakaretso tsa 2019.   Ka la 16 Pherekgong 2019, o ile a tsebisa semmuso jwaloka Aunty Pat bakeng sa Tonakgolo ya Tonakgolo Wesbank pela Delft kantle ho Motse Kapa.  

Kamora dikgetho tse akaretsang tsa Motsheanong 2019, De Lille o ile a kgethwa ho kopano ya naha ya Afrika Borwa, mme a kgethwa ho ba Letona la Mesebetsi ya Setjhaba le dintlafatso ke Mopresidente Cyril Ramaphosa .




#Article 48: Tuberculosis (307 words)


 Lefuba ( lefuba ) ke lefu le tshwaetsanwang leo hangata le bakwang ke baktheria ya Mycobacterium tuberculosis (MTB).  Boholo ba tshwaetso ha bo na matshwao, mme boemo boo bo tsejwa e le lefuba le ipatileng .  Hoo e ka bang 10% ya tshwaetso e ipatileng e qetella e le malwetse  ao, ha eba a sa phekolwe, a bolayang hoo e ka bang halofo ya ba amehang.  Matshwao a tsebahalang a TB ha e tshwere motho ke ho kgohlela haholo le dikgohlela tse nang le madi, feberu, ho fufulelwa bosiu, le ho theoha ha boima ba mmele .  Ho theoha hona ha boima ba mmele ke hona ho entseng hore ho bitswe ho ho fela ka puo ya kgale.  Lefu lena le tshwaetsa haholo batho ba nang le tšoaetso ea HIV/AIDS le ba tsubang .  Tlhahlobo ya tshwaetso ya TB e etswa ka  di X-ray tsa sefuba, ha mmoho le tlhahlobo ya motjhine wa microscope le tlhahlobo ya maro a mmele.  

Thibelo ya lefuba e kenyelletsa ho hlahloba ba kotsing e kgolo, ha eba e fumanwa ka potlako le ho entwa ka ente ya bacillus Calmette-Guérin (BCG).  Phekolo e hloka hore motho a sebedise dithibela-mafu tse ngata ka nako e telele.  Ka 2014, ke batho ba dimilione tse 9.6 million ba neng ba na le tshwaetso ya lefuba e leng se feletseng ka ho shwa ha batho ba dimilione tse 1.5. Batho ba etsang 95% ba ileng ba shwa ke ba dulang dinaheng tse tswelang pele. Palo ya batho tshwaetswang botjha e fokotsehile ha esale ho tloha ka 2000. Hoo e ka bang 80% ya batho dinaheng tse ngata tsa Asia le Afrika ba na le tshwaetso ha batho ba dulang  United States bao ho bonahetseng ba na le tshwaetso ha ba etswa teko letlKgalong le 5–10%. Ha e sale lefuba letshwara batho ho tloha dinakong tsa kgalekgale..    




#Article 49: Lefuba (462 words)


Lefuba ke lefu le tshwaetsanwang leo hangata le bakwang ke baktheria ya Mycobacterium tuberculosis (MTB). Lefuba ka kakaretso le ama matshwafo, empa le ka ama dikarolo tse ding tsa mmele. Boholo ba tshwaetso ha bo na matshwao, mme boemo boo bo tsejwa e le lefuba le ipatileng. Hoo e ka bang 10% ya tshwaetso e ipatileng e qetella e le malwetse  ao, ha eba a sa phekolwe, a bolayang hoo e ka bang halofo ya ba amehang. Matshwao a tsebahalang a TB ha e tshwere motho ke ho kgohlela haholo le dikgohlela tse nang le madi, feberu, ho fufulelwa bosiu, le ho theoha ha boima ba mmele. Ho theoha hona ha boima ba mmele ke hona ho entseng hore ho bitswe ho ho fela ka puo ya kgale. Tshwaetso ya ditho tse ding tsa mmele e ka baka matshwao a mangata.

Lefuba le le fetiswa ka moea ha batho ba nang le tshwaetso ya TB matshwafong ba kgohlela, ba tshwela, ba bua, kapa ba thimola. Batho ba nang le TB e ipatileng ba ke ke ba tshwaetsa ba bang. Lefu lena le tshwaetsa haholo batho ba nang le tšoaetso ea HIV/AIDS le ba tsubang. Tlhahlobo ya tshwaetso ya TB e etswa ka  di X-ray tsa sefuba, ha mmoho le tlhahlobo ya motjhine wa microscope le tlhahlobo ya maro a mmele. Ho hlahlojwa ha lefuba le ipatileng ho etswa ka tlhahlobo ya letlalo (TST) kapa diteko tsa madi.

Thibelo ya lefuba e kenyelletsa ho hlahloba ba kotsing e kgolo, ha eba e fumanwa ka potlako le ho entwa ka ente ya bacillus Calmette-Guérin (BCG). Batho ba  kotsing e kgolo ba kenyeletsa ba dulang, ba sebetsang kapa ba tlwaelaneng le batho ba tshwaeditsweng ke TB. Phekolo e hloka hore motho a sebedise dithibela-mafu tse ngata ka nako e telele. Dikokwanahloko tse hanang meriana ke bothata bo ntseng bo eketseha e leng se etsang hore palo ya batho ba nang le lefuba le hanyetsanang le lithethefatsi (MDR-TB) e eketsehe.

Ho dumelwa hore motho a le mong ho ba bararo lefatsheng o tshwaeditswe ke lefuba. Ho ba le tshwaetso e ntjha ho 1% ya baahi selemo ka seng. Ka 2014, ke batho ba dimilione tse 9.6 million ba neng ba na le tshwaetso ya lefuba e leng se feletseng ka ho shwa ha batho ba dimilione tse 1.5. Batho ba etsang 95% ba ileng ba shwa ke ba dulang dinaheng tse tswelang pele. Palo ya batho tshwaetswang botjha e fokotsehile ha esale ho tloha ka 2000. Hoo e ka bang 80% ya batho dinaheng tse ngata tsa Asia le Afrika ba na le tshwaetso ha batho ba dulang  United States bao ho bonahetseng ba na le tshwaetso ha ba etswa teko letlKgalong e le 5–10%. Ha e sale lefuba letshwara batho ho tloha dinakong tsa kgalekgale. 




#Article 50: Ente ya BCG (295 words)


Ente ya Bacillus Calmette-Guérin (BCG)  ke ente e sebediswang haholoholo kgahlanong le  lefuba. Dinaheng tseo lefuba le atileng, ho kgothaletswa tekanyo e le nngwe ho masea a phetseng hantle haufi le nako ya tswalo kamoo ho ka kgonehang. Masea a nang le HIV/AIDS ha a lokela ho entwa. Dibakeng tseo lefuba le sa atang bana ba kotsing e kgolo ke bona feela bao ka tlwaelo ba entwang moo ho nang le pelaelo ya ba kileng ba etsa diteko tsa lefuba le ho fumana phekolo. Batho ba baholo ba senang lefuba mme ba e so entwe nakong e fetileng empa hangata ba le monyetleng wa ho tshwaetswa ke lefuba le hanang meriana le bona ba ka entwa. 

Sekgahla sa ho itshireletsa se fapana haholo mme e ka ba pakeng tsa dilemo tse leshome ho isa ho tse mashome a mabedi. Baneng e ka etsa hore 20% e se ke ya fumana tshwaetso mme ho ba tshwaetswang e ka sireletsa halofo hore e se ke ya qetella e kula. Ente e fanwa ka hore motho a entwe letlalong. Diente tse eketsehileng ha di tshehetswe ke dipatlisiso. E ka boetse ya sebedisetswa ho phekola mefuta e meng ya kankere ya senya.

Ditlamorao tse kotsi ha di ngata. Hangata e ba bofubedu, ho ruruha, le bohloko bo seng bokae pela moo nale e neng e kene teng. Seso se senyenyane se ka nna sa hlaha mme sa siya lebadi ka mora hore se fole. Ditlamorao di tlwaelehile haholo mme di ka ba matla ho batho ba nang le sesole se fokolang sa mmele. Ha ho a bolokeha ho e sebedisa nakong ya boimana. Ente ena qalong e ne e entswe ka Mycobacterium bovis eo hangata e fumanehang dikgomong. Le hoja e fokoditswe matla empa e ntse e le teng.




#Article 51: Maselese (387 words)


Maselese, o tsejwang hape ele morbilli, rubeola, kapa maselese o mofubedu, ke tshwaetso e fetisetsanwang haholo e bakwang ke vaerase ya maselese. Matshwao a qalang a akarelletsa feberu, hangata ya motjheso o fetang 40 °C (104.0 °F), ho kgohlela, lemina, le mahlo a mafubedu. Matsatsi a mabedi kapa a mararo ka mora hore ho hlahe matshwao a qalang matheba a masweu a ka nna a hlaha ka hanong, a tsejwang ele matheba a Koplik. Lekgopho le sephara le lefubedu hangata le qala sefahlehong ebe le namela mmeleng kaofela hangata le qala matsatsi a mararo ho isa ho a mahlano ka mora hore ho qale matshwao. Matshwao a hangata a  bonahala ka mora matsatsi a 10-12 ka mora hore motho a kopane le motho ya tshwaeditsweng mme a ba teng ho fihlela matsatsing a 7-10. Mathata a ba teng ho batho ba etsang 30% mme a ka nna a akarelletsa letshollo, bofofu, ho tjha ha booko le serame sa matshwafong hara tse ding. Rubella (Maselese wa Jeremane) le roseola ke malwetse a fapaneng.

Maselese ke bolwetse bo tsamayang ka moya bo fetisetsanwang habonolo ha motho ya tshwaeditsweng a kgohlela le ho thimola. O ka tshwaetsanwa hape ha o thetsa mathe kapa mamina. Batho ba robong ho ba leshome ba sa itshireletsang ba dulang le motho ya tshwaeditsweng o tla ba tshwara. Motho o tshwaetsa ba bang matsatsi a mane pele lekgopho le hlaha kapa matsatsi a mane ka mora hore le hlahe. Hangata motho o tshwarwa ke lefu lena bonyane hanngwe. Ho etsa diteko tsa vaerase ha eba ho na le seo o se belaellang ke ha bohlokwa molemong wa bophelo ba setjhaba.

Ente ya maselese e sebetsa hantle ho thibela bolwetse bona. Ho enta ho theotse sekgahla sa batho ba bolawang ke maselese ka 75% pakeng tsa 2000 le 2013 mme ke bana ba etsang 85% ba entwang hona jwale lefatsheng ka bophara. Ha ho phekolo e tobileng e fumanehang. Empa ho hlokomela motho ho ka ntlafatsa ditlamorao. Sena se ka akarelletsa ho mo nwesa motswako o kgutlisang metsi a mmele (mokedikedi o nang le tswekere le letswai), dijo tse nang le phepo le meriana e lwantshang feberu. Di-antibiotic di ka sebediswa ha eba motho a tshwaetswa ke baktheria ya serame sa matshwafong (pneumonia). Dimatlafatsi tsa Vitamin A le tsona di a kgothaletswa dinaheng tse tswetseng pele.




#Article 52: Ente ya maselese (351 words)


Ente ya maselese e sebetsa hantle ho thibela maselese. Ka mora tekanyo ele nngwe 85% ya bana ba dikgwedi di robong le 95% ya ba ka hodimo ho dikgwedi tse leshome le metso e mmedi ba sireletsehile tshwaetsong. Hoo e ka bang kaofela ba sa sireletsehang ka mora ho fumana tekanyo e le nngwe ba sireletseha ka mora hore ba fumane ya bobedi. Ha sekgahla sa batho ba entang setjhabeng e feta 93% ha ho sa ba le batho ba tshwaetswang ke maselese; leha ho le jwalo, e ka hlaha hape ha sekgahla sa batho ba entang se fokotseha. Ente e dula e sebetsa mmeleng ka dilemo tse ngata. Ha ho a hlaka hore na e fellwa ke matla ha nako e ntse e ya. Ente e ka boela ya thibela bolwetse ha eba motho a e fumana nakong ya matsatsi a seng makae ka mora hore a be kotsing ya tshwaetso.

Ka kakaretso ente e sireletsehile le ho ba nang le tshwaetso ya HIV. Ditlamorao hangata ha di matla ebile di nka nako e kgutshwanyane. Di ka nna tsa akarelletsa bohloko haufi le moo motho a hlabilweng kapa feberu e bobebe. Anaphylaxis e ile ya fumanwa ho motho a le mong ho ba dikete tse lekgolo. Sekgahla sa  Guillian-Barre syndrome, autism le bolwetse ba inflammatory bowel ho bonahala bo sa eketsehe.

Ente e fumaneha e le jwalo kapa e kopane le meriana e meng e entang e akarelletsang ente ya rubella, ente ya mumos le ente ya varicella (ente ya MMR le ente ya MMRV). Ente e sebetsa hantle le maemong ohle ha e tswakilwe. Mokgatlo wa Lefatshe wa Bophelo o kgothalletsa hore e fanwe baneng ba dikgwedi tse robong dibakeng tsa lefatshe moo bolwetse bona bo atileng. Dibakeng tseo bolwetse bona bo sa atang, ho loketse ho enta bana ha ba le dikgwedi di leshome le metso e mmedi. Ke ente e phelang. E tla e le phofo e ommeng mme ho hlokahala hore e tswakwe pele e entwa mothong tlasa letlalo kapa mosifeng. Netefaletso ya hore ente e sebeditse e ka bonahala ha ho etswa diteko tsa madi.




#Article 53: Ente ya Pertussis (334 words)


Ente ya Pertussis ke ente e sireletsang kgahlanong le ho kgohlela ho etsang molodi (pertussis). Ho na le mefuta e mmedi ya bohlokwa: diente tsa sele e feletseng le diente tsa acellular. Diente tsa sele e feletseng di sebetsa hantle ka hoo e ka bang 78% ha ente ya acellular e sebetsa hantle ka  71-85%.  Katleho ya ente e bonahala e fokotseha ka dipakeng tsa 2 le 10% ka selemo kamora ho fokotseha ka sekgahla ha ho enta ka acellular. Ho enta Nakong ya boimana ho ka sireletsa lesea. Ho hakangwa hore ho enta ho sireleditse maphelo a batho ba fetang halofo ya milione ka 2002.

Mokgato wa Lefatshe wa Bophelo le Setsi sa Taolo ya Malwetse le Thibelo o kgothaletsa hore bana bohle ba entwe bakeng sa pertussis le hore ba kenyeletswe lenaneong la ho entwa ho phetwang. Sena se akareletsa le  batho ba nang le HIV / AIDS . Ho kgothaletswa hore bana ba banyane ba fuwe ditekanyo tse tharo ho qala ha ba le dibeke tse tsheletseng.Ditekanyetso tse ding di ka fuwa bana ba baholo le batho ba baholo. Ente e fumaneha feela e tswakilwe le diente tse ding.

Diente tsa acellular hangata di sebediswa dinaheng tse tswetseng pele ka lebaka la ditlamorao tse fokolang. Batho ba dipakeng tsa 10 le 50% ba fuweng ente ya sele e feletseng ba ba le bofubedu moo ba hlabilweng le feberu. Febrile seizures le ho lla nako e telele ho ba teng ho ba ka tlaase ho phesente e le nngwe. Ka ente ya acellular ho ka nna ha ba le ho ruruha ho honyane ho sephakeng ho sa nkeng nako e telele. Ditlamorao tsa mefuta e mebedi ya ente, empa haholo ya sele e feletseng, di ba nyane ha ngwana a sa le monyane. Diente tsa sele e feletseng ha dia lokela ho sebediswa ha ngwana a se a fetile dilemo tse tsheletseng. Mathata a tebileng a nako e telele a methapo ya kutlo ha a amahanngwe le mofuta leha e le ofe.




#Article 54: Boloetse (632 words)


Ka bongaka, tlhahlobo ea bongaka ke mokhoa oa ho khetholla hore na ke lefu lefe kapa boemo bofe bo hlalosang matšoao le matšoao a motho. Hangata ho buuoa ka ho tsebahatsa boemo ba bongaka ho hlahisoa. Tlhahisoleseling e hlokahalang bakeng sa ts'oaetso e fumaneha hangata ho tsoa nalaneng le tlhahlobo ea 'mele ea motho ea batlang tlhokomelo ea bongaka. Khafetsa, mekhoa e le 'ngoe kapa tse' maloa tsa tlhahlobo le tsona li etsoa nakong ea ts'ebetso, joalo ka liteko tsa bongaka. Ka linako tse ling ho hlahlojoa lefu le sa tsoa hlaha ho nkoa e le mofuta oa tlhahlobo ea bongaka. Ho hlahloba tšoaetso hangata ho phephetsa, hobane matšoao le matšoao a mangata ha a hlalose. Mohlala ke bofubelu ba letlalo, e ka bang lets'oao la mathata a mangata a fapaneng mme ka hona ha a bolelle setsebi sa tlhokomelo ea bophelo bo botle hore na ho fosahetse eng.

Likarolo tse akaretsang tse teng ka har'a ts'ebetso ea tlhahlobo ho mekhoa e mengata e fumanehang e kenyeletsa:

Ho na le mekhoa kapa mekhoa e mengata e ka sebelisoang ts'ebetsong ea ho hlahloba, ho kenyelletsa ho etsa tlhahlobo e khethollang kapa ho latela li-algorithms tsa bongaka. Ha e le hantle, ts'ebetso ea ho hlahloba e ka kenyelletsa likarolo tsa mekhoa e mengata.

Ts'oaetso ke coronavirus COVID-19 e ka fumanoa ka mokhoa o sa reroang ho latela matšoao, leha ho le joalo netefatso e fetoloa ke transcript polymerase chain reaction (RRT-PCR) ea li-secretions tse nang le tšoaetso kapa monahano oa CT. Phuputso e bapisoang PCR le CT ho Wuhan e bonts'a CT e tebile haholo ho feta PCR, leha e le e sa tobang haholo, e nang le likarolo tsa eona tse ngata tsa ho nahana ka nako e telele le lits'ebetso tse ling tsa lefu la pneumonias le lefu. Ho tloha ka la 20 Hlakubele, Setsi sa Amerika sa Radiology se khothaletsa hore CT ha ea lokela ho sebelisoa ho hlahlobela kapa ho etsa tlhahlobo ea mohato oa pele ho tseba COVID-19.

WHO e phatlalalitse li-protocol tse 'maloa tsa tlhahlobo ea RNA bakeng sa coronavirus COVID-19, ea pele e fanoeng ka la 17 Pherekhong.  Teko e sebelisa 'nete ea nako ea morao-rao ea transaction polymerase chain reaction (rRT-PCR). Tlhahlobo e ka etsoa ka lisampole tsa phefumoloho kapa tsa mali. Liphetho li fumaneha hangata ka nako ea lihora tse 'maloa ho isa matsatsing. Ka kakaretso teko ena e etsoa ho swab ea nasopharyngeal le hoja swab ea 'metso e ka boela ea sebelisoa.

Litho tse 'maloa tsa basebetsi le lik'hamphani li ntse li etsa liteko tsa serological, tse fumanang li-antibodies. Ho tloha ka la 6 Mmesa 2020, ha ho le e 'ngoe ea tsena e netefalitsoeng e lekane hore e ka sebelisoa bakeng sa tšebeliso e pharalletseng. Ka U.S. teko ea serological e entsoeng ke Cellex e amohetse ts'ebeliso ea tšohanyetso ke li laboratori tse netefalitsoeng feela.

Litšobotsi tsa ho nahana ka sebopeho ho li-radiographs le computer tomography (CT) ea batho ba nang le matšoao li kenyelletsa likarolo tsa asymmetric peripheral floor galase opacities le explication. Mokhatlo oa Italy oa Radiological o ntse o bokella lethathamo la machaba la lipapatso tsa lipapatso bakeng sa linyeoe tse netefalitsoeng. Ka lebaka la ho fetellana le ts'oaetso tse ling tse kang adenovirus, ho nahana ntle le tiiso ke PCR ho bohlokoa haholo ho tsebahatseng COVID-19. Phuputso e kholo Chaena e ile ea bapisa sefuba sa CT ka lebaka la PCR mme ea bonts'a hore le ha ho nahana ho sa lekane bakeng sa ts'oaetso, ho potlakile ebile ho tebile, ho fana ka maikutlo a ho e nka e le sesebelisoa sa ho bala libakeng tsa lefu la seoa. Marang-rang a maiketsetso a bohlale bo thehiloeng ho bohlale bo entsoeng ka tumellano a ntlafalitsoe ho fumana likarolo tsa ho nahana tsa vaerase ka li-radiographs ka bobeli le CT.




#Article 55: Ente ya Hepatitis A (219 words)


Ente ya Hepatitis A ke ente e thibelang hepatitis A. E sebetsa hantle maemong a ka etsang 95% mme e dula mmeleng bonyane dilemo tse leshome le metso e mehlano kapa mohlomong bophelo bohle ba motho.  Ha eba e fanwa, ho kgothaletswa ditekanyetso tse pedi ho qala ka mora hore ngwana a be le selemo. E fanwa ka ho entwa mosifeng.

Mokgatlo wa Lefatshe wa Bophelo (WHO) o kgothaletsa ente e tshwanang dibakeng tseo bolwetse bona bo tlwaelehileng ho se hokae. Moo bolwetse bona bo tlwaelehileng haholo ha ho kgothaletswe hore batho ba entwe kaha batho ba sireletsehile bolwetseng ka ho tshwaetswa ha e sale bana. Setsi sa Taolo ya Bolwetse le Thibelo (CDC) se kgothaletsa hore ho entwe batho ba baholo ba kotsing e kgolo le bana kaofela.

Ditlamorao tse matla ha di kaalo. Bohloko sebakeng seo motho a entilweng bo ba teng ho bana ba ka etsang 15% le halofo ya batho ba baholo.  Boholo ba diente tsa hepatitis A bo na le kokwanahloko e sa pheleng ha tse mmalwa di na le e thethefaditsweng matla. Tse nang le kokwanahloko e thethefaditsweng matla ha di kgothaletswe nakong ya boimana kapa ho ba nang le sesole sa mmele se fokolang. Metswako e seng mekae e kopanya ente ya hepatitis A mohlomong le hepatitis B kapa ente ya typhoid.  




#Article 56: Hepatitis B (563 words)


Hepatitis B (HB) ke lefu le tshwaetsanwang le bakwang ke vaerase ya hepatitis B (HBV) e amang sebete. E ka baka tshwaetso e mpe le e sa foleng. Batho ba bangata ha ba be le matshwao nakong ya ha tshwaetso e sa qala. Ba bang ba kula kapele ka ho hlatsa, ho ba le letlalo le lesehla, mokgathala, moroto o lefifi le bohloko ba ka mpeng. Kgafetsa matshwao ana a nka dibeke tse mmalwa mme hase hangata matshwao a qalang a bolayang. Ho ka nka matsatsi a 30 ho isa ho a 180 pele matshwao a qala. Ba tshwaetswang ha ba sa tswa hlaha ba etsang 90% ba ba le Hepatitis B e sa foleng ha ba etsang ka tlaase ho 10% ya ba tshwaetswang ka mora ho ba le dilemo tse hlano e ba tshwara. Boholo ba ba nang le bolwetse bo sa foleng ha ba na matshwao; leha ho le jwalo, ba ka nna ba ba le cirrhosis le kankere ya sebete. Mathata ana a fella ka ho bolaya batho ba etsang 15 ho ya ho 25% ya ba nang le malwetse a sa foleng.

Vaerase e fetiswa ka ho tshwara madi kapa maro a mmele a tshwaeditsweng. Ho tshwaetswa nakong ya tswalo kapa ka hore ngwana a tshware motho ya tshwaeditsweng  ke mokgwa o tlwaelehileng haholo wa ho fumana hepatitis B dibakeng tseo bolwetse bona bo tlwaelehileng ho tsona. Dibakeng tseo bolwetse bona bo sa tlwaelehang, bo kena haholo ka dithethefatsi tse kenang mmeleng kapa thobalano. Dintho tse ding tse ka behang motho kotsing ke ho sebetsa tlhokomelong ya bakudi, ho tshelwa madi, dialysis, ho dula le motho ya nang le tshwaetso, ho ya dinaheng tseo tshwaetso e leng hodimo leho dula sebakeng se dulang batho ba bangata ba hlokomelwang. Ho etsa tattoo le ho hlaba ka dinalete ho lebisitse ho palo e kgolo ya batho ba tshwaetswang ka bo 1980; leha ho le jwalo, sena se ile sa fokotseha ha disebediswa di hlwekiswa hore di bolawe dikokwanahloko. Dikokwanahloko tsa hepatitis B di ke ke tsa fetiswa ka ho tshwarana ka matsoho, ho arolelana disebediswa tsa ho ja, ho suna, ho haka, ho kgohlela, ho thimola kapa ho nyantsha.  Tshwaetso e ka hlokomeleha ka mora matsatsi a 30 ho isa ho a 60 ka mora ho pepesetswa tshwaetso.  Hangata tshwaetso e ka bonahana ka hore ho etswe diteko tsa madi bakeng sa dikarolo tsa vaerase le di-antibodies kgahlanong le vaerase.  Ke e nngwe ya divaerase tse hlano tse tsebahalang tsa hepatitis: A, B, C, D, le E. 

Haesale tshwaetso e thibelwa ka ente ho tloha ka 1982. Ho entwa ho kgothalletswa ke Mokgatlo wa Lefatshe wa Bophelo ka letsatsi la pele la bophelo haeba ho kgoneha.  Ho hlokahala ditekanyetso tse pedi kapa tse tharo hamorao bakeng sa tshebetso e feletseng. Ente ena e sebetsa hoo e ka bang  nako e etsang 95%. Dinaha tse ka bang 180 di ile tsa fana ka ente ena e le karolo ya mananeo a naha ho tloha ka 2006. Ho khothalletswa hape hore madi ohle a hlahlojwe hepatitis B pele a tshelwa mothong le hore ho sebediswe di-condom ho thibela tshwaetso. Ho batho ba nang le bolwetse bo sa foleng, meriana ya di-antiviral e kang tenofovir kapa interferon e ka ba molemo; leha ho le jwalo, meriana ena e ya tura. Ho fuwa sebete ka dinako tse ding ho a  sebediswa bakeng sa cirrhosis.




#Article 57: Pertussis (478 words)


Pertussis, e tsejwang hape ele ho kgohlela ho etsang modumo o kang molodi kapa ho kgohlela ha matsatsi a 100, ke bolwetse ba baktheria bo tshwaetsanwang haholo. Qalong hangata matshwao a tshwana le a sefuba se tlwaelehileng se etsang mamina, feberu le ho kgohlela ho seng matla. Ebe sena se latelwa ke ho kgohlela haholo ka dibeke tse ngata. Ka mora ho kgohlela hoo, ho utlwahala modumo o phahameng o kang molodi ha motho a hula moya. Ho kgohlela ho ka nka matsatsi a fetang a lekgolo kapa dibeke tse leshome. Motho a ka kgohlela haholo hoo a hlatsang, a robehang dikgopo kapa a kgathale haholo ka lebaka la ho kgohlela. Bana ba ka tlaase ho selemo ba ka nna ba kgohlela hanyane kapa ba se kgohlele ho hang ho e na le hoo ho be le nako moo ba sa hemeng. Nako e dipakeng tsa ho tshwaetswa le ho bontsha matshwao a qalang hangata ke matsatsi a supileng ho isa ho a leshome. Bolwetse bo ka nna ba tshwara le ba kileng ba entwa empa matshwao e ba a bobebe.

Pertussis e bakwa ke baktheria ya  Bordetella pertussis. Ke bolwetse bo tsamayang ka moya mme bo ka nama habobebe ha motho ya tshwaeditsweng a kgohlela kapa a thimola. Motho o tshwaetsa ba bang ho tloha ha matshwao a qala ho fihlela hoo e ka bang dibeke tse tharo ka mora hore a qale ho kgohlela. Ba phekotsweng ka di-antibiotic ha ba sa tshwaetsa ba bang ka mora matsatsi a mahlano. Ho bona hore na motho o tshwaeditswe diteko di etswa ka hore ho nkwe lero le morao ho nko le qoqotho. Lero lena le ka etswa diteko mohlomong ka  hore le hodiswe disele (culture) kapa ka  polymerase chain reaction.

Bolwetse hangata bo thibelwa ka hore motho a hlajwe ente ya pertussis. Ho kgothaletswa hore motho a hlabe ka lekgetlo la pele ha a le pakeng tsa dibeke tse tsheletseng le tse robedi a fuwe ditekanyetso tse nne dilemong tse pedi tse qalang tsa bophelo ba hae. Ente e fellwa ke matla ha nako e ntse e ya mme ho kgothaletswa ditekanyo tse eketsehileng ho bana ba baholo le batho ba baholo. Di-antibiotic di ka sebediswa ho thibela bolwetse hara ba pepesehileng mme ba le kotsing ya bolwetse bo matla.  Ho ba nang le bolwetse di-antibiotic di ka thusa ha eba di sebediswa nakong ya dibeke tse tharo ka mora hore ho hlahe matshwao a qalang empa ha e be le molemo o mokaalo ho batho ba bangata. Baneng ba ka tlaase ho selemo le ho baimana ho kgothaletswa hore ba e sebedise nakong ya dibeke tse tsheletseng ka mora matshwao a qalang. Di-antibiotic tse sebediswang di akarelletsa  erythromycin, azithromycin, kapa trimethoprim/sulfamethoxazole. Bopaki bo tshehetsang ho sebetsa ha meriana ena bakeng sa ho kgohlela ha bo matla. Bana ba ka tlaase ho selemo ba lokela ho kena sepetle.




#Article 58: Veronica Sobukwe (302 words)


Zondeni Veronica Sobukwe (27 Phupu 19-27–15 Phato 2018) e ne e le mooki oa Afrika Borwa ea neng a bapala karolo ea bohlokoa Lets'olo la Defiance. Monna oa hae, Robert Sobukwe, e ne e le mohanyetsi ea hlahelletseng oa lipolotiki. Lelapa labo le ne le lula le hlekefetsoa ke mapolesa. 

Veronica Sobukwe o ne a tsoloa ka li 27 tsa July, selemong sa 1927, ha Hlobane, KwaZulu-Natal. Sobukwe o ne ale moithuti oa ho ba mooki sepetleleng sa Victoria, Eastern Cape. Sepetlele seo sa Victoria se le sa theoa ke selemo sa 1898 ke setheo sa baromuwa ba Lovedale. E ne ele sepetlele sa pele sa ho koetlisa baooki babatsho Afrika Boroa. H Zondeni Sobukwe a snatshane a sale mooithuti sepetleleng seo, o le a qbaban le beng ba hae. Qabano eo ele ea qetella e felletse ho ngalo ea basebetsi ba sepetlele seo. Ke mo ale a kgahla ntate Robert Sobukwe ea ne a le mopresidente oa lekhotla la baithuti ba sekolo sa Fort Hare University ke selemo sa 1949. Zondeni Sobukwe o le a tejelloa sekolong sa Loverdale selemong sele seng le ha sale qabanong ea sepetleleng sa Victoria. Ka moraha mo, mokhatlo oa bacha ba ANC ba sekolo sa Fort Hare ba le romella mme Sobukwe, Gauteng hore a romelle lengolo ho ntate Walter Sisulu ho mo tsibisa ka mahloko ao baooki be tsoang Alice. 

Ka li 6 tsa June, selemong sa 1954, mme Sobukwe ole a nyalana le ntate Sobukwe, ba be baba le ban ba bane, Miliswa, Delindyebo, le Dedanizizwe. Ka mora hore ba nyalane, mme Sobukwe ole a sebetsa ngakeng ea Jabavu, Soweto. Ha monna oa hae a santsane a sale changkaneng, Zondani o hlolehile ho loantsha Jimmy Kruger le Moemedi B.J Vorseter, hore monna oa hae a lokolloe hang hang hobane a ne a kula. 




#Article 59: Barbara Masekela (524 words)


Barbara Mosima Joyce Masekela (ea hlahileng ka la 18 Phupu 1941) ke seroki, mosuoe le sebapali se ts'oereng maemo a boetapele ba bonono kahare ho African National Congress (ANC).

Ke ngoana oa bobeli ho ba bane ba tsoaletsoeng Pauline le Thomas Masekela, moholoane oa hae Hugh Masekela o h to olile ho ba sebini se hloahloa sa jazz. Ha e sa le lesea, o ile a romeloa ho ea lula le nkhono'ae Witbank (eo hona joale e tsejoang e le EMalahleni). Ha a le lilemo li 10, Barbara o ile a khutlela Townra ea Alexandra ho ea sekolong sa Anglican sa Saint-Michael. Batsoali ba hae ba ile ba hlokomela lelapa le ratang lipolotiki; ho tloha a sa le monyane Barbara o ne a tsebahala ka boemo ba lipolotiki ba Afrika Boroa. Ha a le Seminareng ea Inanda Girls 'Durban, o bile le monyetla oa ho kopana le baitseki ba bangata ba litokelo tsa botho tsa Afrika Boroa, joalo ka moetapele oa ANC Albert Luthuli, e neng e tla mo ama mesebetsi ea hae ea nako e tlang ea lipolotiki le ea thuto. [2] Ka 1960 Masekela o ile a qeta thuto ea hae e phahameng mme a tsoela pele ho sebetsa koranteng ea New Age.

 Kamora semesara se le seng univesithing o ile a fallela Ghana ho ea thusa naha e sa tsoa ikemela ho hlahisa mekhoa ea Bophirimela ea ho ithuta. Ka Pherekhong 1963 o ile a tšoaroa ke lefuba 'me a romeloa United Kingdom, moo a ileng a fumana kalafo selemong sa ho latela. Kamora hore a ntlafatsoe o ile a lula UK likhoeli tse mmaloa pele a fallela New York City ka 1965, moo a ileng a ingolisa Univesithing ea Fordham. Mosebetsi oa hae oa thuto Univesithing ea Fordham o bile oa nakoana; lithutong tsa hae tsa Anthropology o ile a ba le khethollo ea morabe ho baprofesa ba hae, ba neng ba nka hore batho bao eseng batho ba Bophirimela e ne e le ba khale ebile ba sa ruteha. Masekela o ile a kula hape mme a khutlela Afrika, a ntse a tsoela pele ka thuto ea hae Univesithing ea Zambia ka 1967. Ka selemo sa hae sa boraro Univesithing ea Zambia o ne a le kotsing ea koloi; likotsi tse ileng tsa mo bakela tsona li ile tsa mo qobella ho lula le abuti oa hae California ho fihlela a fola. Kamora hore maqeba a hae a fole o ile a lula United States ho qeta lengolo la hae la BA ka lengolo le leholo ho Senyesemane ho tsoa Univesithing ea Ohio State ka 1971. Ka 1972 o ile a qala ho ruta Setsing sa Sechaba sa Staten Island. Ka 1973, o ile a tsoela pele ho ruta lingoliloeng tsa Senyesemane Univesithing ea Rutgers ho fihlela 1982. Ka nako ea hae Rutgers o ile a nka phomolo ea ho ba sieo ho qeta lengolo la hae la master ka 1976. 

 oa hae (Pauline Masekela) e ne e le mosebeletsi oa kahisano setsing sa lelapa ho Alexander mme ntate oa hae (Thomas Masekela) e ne e le mohlahlobi oa tsa bophelo bo botle ebile e le setaki sa nakoana.




#Article 60: Cecile Lynette Palmer (537 words)


Cecile Lynette Palmer e ne e le moahi oa litokelo tsa botho tsa Afrika Borwa ebile e le mochochisi oa bong. 
Cecilie Lynette Parker o hlalositsoe e le litokelo tsa botho le motšehetsi oa bong o hlokahala ka la 25 Pherekhong 2019. O hlahile ka la 13 Mots'eanong 1944, leha ho tsejoa ho honyenyane ka bophelo ba hae ba pele, boholo ba litokelo tsa hae tsa botho le bosholu ba bong bo ka khahlisoa. ho tsoa likhethong tse tsoang mokhatlong o tummeng oa lipolotiki, litokelo tsa botho le bong ka nakoana ka mor'a lefu la hae
Litokelo tsa botho le bosholu ba bong
Cecilie o ne a bile le kopano e telele le letoto la litokelo tsa lipolotiki le tsa botho le mekhatlo ea bong eo a neng a lula a e bapala. Ha a ntse a le mafolofolo Mokhatlong oa Sechaba oa Liithuti tsa Afrika Boroa (NUSAS), o ile a ts'oaroa teronkong ea The Fort ka 1974. O ne a le moimana oa likhoeli tse nne ka nako eo, mme a kenella le mme oa hae (ea neng a se a tšoeroe) hammoho le basali ba bang ba leshome le metso e meraro ba kentsoeng chankaneng chankaneng. Har'a bao a neng a koaletsoe le bona e ne e le Winnie Mandela, Fatima Meer

Fedtraw e thehiloe ka li 8 Tšitoe (December) 1984 mme ene e atametsa basali ba makholo a mabeli ba tsoang libakeng tsohle tsa Transvaal (eo hona joale e tsejoang e le Gauteng). Fedtraw, tlasa motheo oa Fedsaw, e ne e le sehlalo se khothalelitseng basali ho buisana le likopano, mekhatlo ea likereke, le mekhatlo e meng ka sepheo le pono ea ho hlophisa komisi e kholo ea basali ba merabe eohle tlotlang ho tsoa likarolong tse fapaneng tsa Transvaal khahlano le ketso ea Bantu Eductaion le e meng. Fedtraw e phephetse litaba tse kang ts'ebetso e phahameng ea lijo, litefiso tse phahameng, ho bokella banna sesoleng le nako e sa lekanang le ba lelapa le sechaba. Cecile ene e le moemedi wa basadi ba Fedtraw. 

Deborah Mashoba.
Nako ena ea chankaneng e bile taba ea lipuisano tse ngata tseo Palmer a neng a ntse a sithabetse ka mokhoa o hlakileng ha a ne a le litlamong lilemong tse 40 hamorao. Lipuisanong o pheta taba ea ho ts'oaroa le ho sithabetsoa ha litlamong tsa hae, liteko tsa bo-ralipolotiki ba ts'oereng batšoaruoa bao eseng ba lipolotiki le mathata a bona a ho netefatsa hore batšoaruoa bao e seng ba lipolotiki ba kentsoe seriti. Ha a hopola mabaka a ka 'nang a mo ts'oara, Palmer o hopola hore ha e le motšehetsi oa NUSAS o sebelitse haufi-ufi le batho ba ratang Craig Williamson, Derrick Bruner le Jimmy Georgiades. Bohle ba ile ba pepesoa hamorao e le lihloela tsa sepolesa sa polokeho. Ho makatsang ke hore Palmer o ile a nahana hore lebaka la ho ts'oaroa ha hae tlasa Molao oa Ts'ireletso oa kahare ka nako eo, e neng e lumella ho koalloa chankaneng ka ho sa feleng, ke ho hana ha hae ho fana ka bopaki khahlanong le baitseki ba bang ba qosetso ea lipolotiki. Le ha a ne a qosoa ka ho hana hona, o ile a hlola nyeoe ea hae ea lekhotla ka bokhabane. 




#Article 61: Film (523 words)


Filimi - mosebetsi oa audivisible o kenyelletsang litšoantšo tse nang le Shots e le 'ngoe kapa ho feta (ho fihla ho tse' maloa). Qalong, lifilimi li ne li hlahlojoa lifiliming, matsatsing ana le ho thelevisheneng le ka thuso ea lisebelisoa tse ling tse kang li-audiors tsa video, player DVD, Blu-ray [

Mokhahlelo oa mantlha oo ho neng ho rekotiloe ho oona 'me ho tloha moo filimi e hlahisitsoeng e ne e le filimi e mamelang 35 mm. Ho filimi, setšoantšo se bolokiloe ka mokhoa oa liforeimi ka bonngoe, se tsamaisoa ka projeke ea lifilimi ka lebelo la liforeimi tse 24 motsotsoana (nakong ea cinema e khutsitseng e ne e le liforeimi tse 16 motsotsoana).

Ka tlase khafetsa, ho ne ho sebelisoa bophara ba litheipi tse ling: 70, 16, 8 mm le super 16 le super 8. Bakeng sa litlhoko tsa seea-le-moea, lifilimi li tlalehiloe ho magnetic (Beta SP) le dijithale (Beta dijithale, DVCAM, Tlhaloso e Phahameng) [2].

Karolelano ea likarolo tsa skrini

Pele, lifilimi li ne li bontšoa ka likhakanyo ka karolelano ea 1: 1.33 (motheo oa 4, bophahamo 3) - fomate ena e ile ea amoheloa le skrineng sa thelevishene. Kamora ho hlahisa molumo oa molumo filiming, sebopeho se tloaelehileng ke 1: 1.37. Ha a loana le tlholisano ea thelevishene e neng e ntse e eketseha ka bo-1950, ho ile ha qaptjoa skrini se pharaletseng (cinemascope). Likh'amera le li-projeke li sebelisa lilense tsa anamorphic; skrineng e atolositsoe ho karolelano ea 1: 2.55. Ka 1960s, ho thoeng sinamone e sebelisang tepi ea 70 mm, e nang le skrine ka har'a karolelano ea 1: 2.75.

Ha joale ho libaesekopo, sebopeho se bohareng ke se bitsoang mokotla (1: 1.66 kapa 1: 1.85), le terata ea 70 mm e sebelisitsoe ho bonts'a litšoantšo tse mahlakore a mararo tsamaisong ea IMAX. Screen se na le karolo ea 1: 1.43, 'me setsi se behiloe ka mokhoa o ts'oanetseng ho theipi, eseng ho toba joalo ka theipi ea 35 mm.

Ntlafatso ea mahlale

Boholo ba lifilimi tsa sejoale-joale li utloahala - ke hore, li na le molumo o kopantsoeng hantle le setšoantšo. Nakong e fetileng, lifilimi tse khutsitseng li ne li ratoa, moo litemana tsohle li neng li hlaha ka mokhoa oa subtitles.

Ho bile le makhetlo a 'maloa a bohlokoa tlalehong ea filimi eo. Ea pele ea bohlokoahali e ne e le ho kenyelletsa molumo, joale 'mala, liforomo tsa skrineng tse fapaneng (jk. Sephara - cinemascope), lifilimi tse likarolo li tharo (bona IMAX), le molumo oa li-stereo (Dolby Stereo). E 'ngoe ea litholoana tsa morao-rao e bile ho hlaha ha theknoloji ea dijithale bakeng sa litla-morao le ho rekota litšoantšo (Tlhaloso e Phahameng). Sena ke 'nete haholo bakeng sa lifilimi tse mebala-bala, moo litšoantšo tsa 3D tse etsisang sebaka se likarolo li tharo li ntseng li eketseha le ho feta.

Mefuta ea lifilimi

Filimi ke tšimo e pharalletseng haholo 'me e ka aroloa ka mekhoa e mengata. Tsa mantlha le tse ratoang haholo tsa tsona li arotsoe ka mefuta:

Mohopolo oa filimi tsebong ea sechaba hangata o amahanngoa le lifilimi tsa lipale tsa baetsi ba lifilimi tseo hape li bitsoang litšōmo.

Ho latela bolelele, lifilimi li arotsoe ka




#Article 62: Dipalo (553 words)


Dipalo - mohopolo o sa tsejoeng, e 'ngoe ea likhopolo tsa lipalo tse sebelisoang haholo. Pele, lipalo li ne li sebelisoa ho bapisa boholo ba sete ea dinomoro (linomoro tsa tlhaho), ebe palo e tsoelang pele (boholo le boholo), ebe lipalo li ne li nkuoa e le mefuta e ikhethileng, ho sa tsotelehe mefuta e ka khonehang. o teng ka mmele.

Ho lipalo, lebitso ntle le tšusumetso ha le phoso hobane litsebi ha li hlalose linomoro empa linomoro tsa tlhaho, lipalo joalo-joalo Mefuta ea linomoro e khethiloe ke li-axioms kapa e thehiloe ho tla le mehopolo ea mantlha ea mantlha e kang mofuta oa sete kapa palo ea linomoro. tse bonolo ho feta kamoo li neng li entsoe ka teng.

Mefuta e bonolo ka ho fetisisa ea linomoro, joalo ka linomoro tsa tlhaho kapa tsa 'nete, e sebelisoa hangata ho bonts'a palo ea lintho (mohlala, liapole tse hlano) kapa motlatsi oa unit ea litekanyo (mohlala, limithara tse peli le halofo). Menyako ea linomoro tsa tlhaho e boetse e sebelisoa e le li-identifier, mohlala, mohala, tsela, PESEL, linomoro tsa ISBN.

Ho lipalo, mohopolo oa lipalo o atolositsoe ho tloha linthong tsa tlhaho, tse hlakileng le tse ithutetsoeng sekolong sa mathomo ho isa ho li-discriers tse kang tse rarahaneng, p-adic, quaternary le sedenions. Linomoro tse rarahaneng li ipakile li le molemo libakeng tse ngata ho tloha lits'oants'o tsa khomphutha [1], ho sebelisa elektroniki [2], theory fluid, ho palo ea fisiks [3] le khopolo-taba ea kamano. Li-quaternion li sebelisitsoe litšoantšong tse likarolo li tharo bakeng sa lipalo tse bonolo tsa potoloho sepakapakeng (bona li-homogenible coordinates). Linomoro tsa P-adic li fumane ts'ebeliso ho cryptography.

Tlhaloso e nepahetseng

Litlhaloso tse latelang ha se litlhaloso tse thata. Lipalo, leha ho le joalo, li hlalositsoe ka thata ho lipalo, mme litlhaloso tsena li hlahisoa sengoloa se arohaneng. Ka tlase ke litlhaloso tsa lits'ebetso tse fokolang tse bonolo feela tsa lipalo.

Linomoro tsa tlhaho

Sengoloa se ka sehloohong: linomoro tsa tlhaho.

Linomoro tse sebelisoang haholo ke linomoro tsa tlhaho. Ho na le likolo tse peli har'a litsebi tsa lipalo:

Ba bang ba lumela hore zero e lokela ho kenyelletsoa ka lipalo tsa tlhaho (kahoo lipalo tsa tlhaho ke {\ bonstyle 0,1,2,3,4, \ dots} {\ showstyle 0,1,2,3,4, \ dots}) . Mokhoa ona o amahanngoa le ts'ebeliso ea tlhaho ea tlhaho ea lipalo tsa tlhaho - ho bala likarolo tsa li-setshelo tse hlakileng. Bophelong ba letsatsi le letsatsi, linomoro tsa tlhaho li sebelisoa haholo bakeng sa morero ona ho khetholla palo ea lintho tse sehlopha. Zero e ntan'o ba e tsamaellanang le karete ea senotlolo se se nang letho.

Ba bang ba hlokomela hore lipalo tsa tlhaho li qala ka e le 'ngoe. Palo ea zero e kene lipalo morao haholo. E ne e se ho fihlela lekholong la bo 17 la lilemo moo zero e neng e amoheloa hohle e le palo Europe [4], ka hona mohlomong e bonahala e le tlase haholo ho feta lipalo tse ling tsa tlhaho.

Ho latela pono e makatsang, taba ea ho kenyelletsa zero lipalo tsa tlhaho ha e lumellane feela ebile ha e bake mathata ha feela tumellano ena e lumellana ka linako tsohle nakong ea ho beha mabaka.

Li-nodger

Sengoloa se ka sehloohong: li-integer.

Linomoro tse mpe ke lipalo tse ka tlase ho zero. 

Linomoro tsa mabaka

Sengoloa se ka sehloohong: linomoro tsa maikutlo.




#Article 63: Ubuntu philosophy (771 words)


Ubuntu ( Zulu pronunciation:   )  lentsoe la Nguni Bantu le bolelang botho. Hangata e fetoleloa e le Ke hobane re e kopanya botho bohle.   

Mohopolo ona o ne o tumme ho latela  filosofi  kapa  pono ea lefatše  (ho fapana le boleng bo hlahisitsoeng ke motho a le mong) ho qala ka bo-1950, haholo sengoloeng sa Jordan Kush Ngubane se phatlalalitsoeng makasineng oa African Drum . Ho tloha ka bo-1970, ubuntu bo ile ba qala ho hlalosoa e le mofuta o itseng oa humanism ea Afrika. Motheong oa ts'ebetso ea Africanisation e phatlalalitsoeng ke ba nahanang ka lipolotiki ka nako ea 1960 ea decolonization, botho bo ile ba sebelisoa e le polelo bakeng sa mofuta o itseng oa humanism ea Afrika (kapa Afrika Boroa) e fumanoang molemong oa phetoho ho puso e ngata Zimbabwe le Boroa. Afrika . Phatlalatso pele inehetseng ho Botho e le khopolo e filosofi hlaha ka 1980, Hunhuism kapa Ubuntuism: A Zimbabwe Matsoalloa Lipolotiki Philosophy (hunhu ho le Shona lekanang le Nguni Botho) ke Stanlake JWT Samkange . Hunhuism kapa Ubuntu li hlahisoa e le mohopolo oa lipolotiki bakeng sa Zimbabwe e ncha, joalo ka ha Rhodesia e Boroa e ile ea fuoa boikemelo ho tsoa United Kingdom. 

Ho tloha Zimbabwe, mohopolo o ile oa nkuoa naheng ea Afrika Boroa ka bo-1990 e le tataiso bakeng sa phetoho ho tloha ho khethollo ea moralo ho ea ho bongata ba batho . Polelo ena e hlaha ho Epilogue of the Interim Constitution of South Africa (1993), ho na le tlhoko ea kutloisiso empa eseng ea phetetso, tlhoko ea ho iphetetsa empa eseng bakeng sa ho iphetetsa, tlhoko ea ubuntu empa eseng ho hlekefetsoa.   'Motho ke motho ka batho ba bang' o ts'oara tiiso ea botho ba motho ka ho lemoha 'e mong' ka bonngoe ba hae bo fapaneng. Ke tlhoko ea sebopeho sa maiketsetso se tla etsa hore e 'ngoe e be seipone (empa e le seipone feela) bakeng sa subjecition ea ka. Khopolo ena e re bonts'a hore botho ha bo kenelle kahare ho nna ka bonna; botho ba ka bo entsoe ka mokhoa o kopanetsoeng ho e mong le nna. Botho ke tšobotsi eo re lokelang ho e etsa ho e mong. Re theha e mong le e mong mme re hloka ho ts'ehetsa popo ena e 'ngoe. Haeba re litho tsa tse ling, re nka karolo molemong oa libopuoa tsa rona: re hobane le joalo, 'me kaha le joalo, ke' na. 'Ke' na 'ha se taba e thata, empa e le melao-motheo e ikemiselitseng e itšetlehileng ka popo ena ea kamano le hole.   Ubuntu joalo ka filosofi ea lipolotiki e khothaletsa tekano ea sechaba, e phatlalatsa kabo ea leruo. Sechaba sena ke karolo ea batho ba agraria joalo ka leqheka le khahlano le khaello ea lijalo. Sechaba se hlahisa moputso oa sechaba seo batho ka bomong ba se utloisisang le se kopane, ba nang le tjantjello ea katleho ea bonngoe. Tšebelisong ea litoropo le ho kopanngoa ha batho maemong a phathahaneng le a borena ho nyenyefatsa qenehelo ena. Bo-rahistori ba Mahlale ba Maafrika ba kang Michael Onyebuchi Eze ba pheha khang leha ho le joalo hore mokhoa ona oa boikarabello bo kopaneng ha oa tlameha ho utloisisoa e le nnete eo ho eona botle ba sechaba bo leng pele ho botle ba motho. Ho latela pono ena, ubuntu ho phehisanoa ke filosofi ea bokomonisi e arohantsoeng haholo le khopolo ea Bophirima ea bokomonisi ba sechaba. Ebile, botho bo etsa ntho e ntle ea boikarabello ba batho bohle bo ntlafatsang botle ba sechaba ka ho ananeloa ho sa lekanyetsoang le kananelo ea ho ikhetholla le ho se tšoane.  Audrey Tang o hlahisitse hore Ubuntu e bolela hore motho e mong le e mong o na le boiphihlelo le matla a fapaneng; batho ha ba qheleloe ka thoko, ka ts'ebelisano ba ka thusana ho phethela.  

Ubuntu: Ke seo ke leng sona ka lebaka la seo bohle re leng sona. (Ho tsoa litlhaloso tse fanoeng ke moemeli oa khotso oa Liberia Leymah Gbowee . ) 

Moarekabishopo Desmond Tutu o fane ka tlhaloso bukeng ea 1999:  

Motho ya nang le Ubuntu o phutholohile mme o baballa ba bang, o kgothatsa ba bang, ha a tshoswe le ho kgathatswa ke tse ntle tse etswang ke ba bang kapa ke seo ba bang ba nang le bokgoni ba ho se etsa. Tsena di thehilwe ho boinehelo le bonnete bo tshwanetseng bo tliswang ke tsebo ya hore bohle re hlaha ho bong bo matla; mme ha ba bang ba hlokofatswa kapa bo utlwisa bohloko, ha ba bang ba hlekefetswa kapa ho hatellwa.

Tutu o ile a boela a hlalosa Ubuntu ka 2008:  . 




#Article 64: Emma Watson (248 words)


Emma Charlotte Duerre Watson (ea hlahileng ka la 15 Mmesa 1990) ke setšoantšisi sa Senyesemane, mohlala le sebapali. O hlahetse Paris 'me a hōletse Oxfordshire, Watson o ile a ea Sekolong sa Dragon mme a koetlisetsoa ho ba sebapali lekaleng la Oxford la Stagecoach Theatre Arts. Ha e sa le ngoana, o ile a hlahella ka ho ba sebapali sa hae sa pele sa botaki sa Hermione Granger lenaneong la baesekopo la Harry Potter, kaha o ne a ile a etsa lipapali tsa sekolo pele feela.
Watson o hlahile mananeong a thelevishene a 2007 a pale ea Ballet Shoes mme a phahamisa lentsoe ho The Tale of Despereaux (2008). Kamora ho shebella filimi ea Harry Potter ea ho qetela, o ile a nka karolo ea ho hlahisa linaleli le ho tšehetsa Karolong ea ka ea beke le Marilyn (2011), The Perks of Be a Wallflower (2012) le The Bling Ring (2013), a iketsa eka ke mofuta oa hae o fetelletseng ho Hona ke pheletso (2013), 'me a bonts'a morali oa monna ea nkoe a le motšehali ho Noe (2014). O ile a tsoela pele ho hlahisa linaleli e le Belle papaling ea 'mino o monate oa botona le botšehali botle le Beast (2017) le Meg Hlakubele ka filimi e tlang ea lilemo tsa Little Women (2019), eo hamorao e ileng ea khethoa bakeng sa moputso oa thuto bakeng sa Best Photo. Likarolo tse ling tsa hae tsa lifilimi li kenyelletsa Regression (2015), Colonia (2015), le The Circle (2017).




#Article 65: Bing Crosby (500 words)


Harry Lillis Crosby ( Tacoma, United States, 3 oa maypole ea 1903 - Alcobendas, Spain, la 14 Mphalane 1977 ), ea tsejoang hamolemohali ha Bing Crosby e ne e le sebini (se- croner ) le Setsebi sa Amerika se nang le mosebetsi o nkile halofo ea lilemo tse lekholo se nkile bohato Naleli ea pele ea multimedia, Bing Crosby e ne e le sebapali sa thekiso se rekisoang ka ho fetisisa ebile se atlehileng ka ho fetisisa lekholong la bo20 la lilemo.

Crosby e ne e le moetapele oa thekiso ea rekoto, likhakanyo tsa seea-le-moea, le moputso o moholo oa lifilimi - e mong oa baetsi ba bohlokoa le ba nang le tšusumetso lekholong la bo20 la lilemo lefats'e. E ne e le e mong oa litsebi tsa pele tsa multimedia. Pakeng tsa 1934 le 1954, Crosby o ne a rekisa morekisi ea sa mamelleheng ka li-albhamu tsa hae, likhakanyo tse kholo liteisheneng tsa seea-le-moea le lifilimi tse tummeng lefatšeng.

Hangata o nkoa e le e mong oa batšoantšisi ba 'mino ba tummeng ho fetisisa nalaneng mme ke lentsoe la motho le rekisoang ka ho fetisisa ka elektroniki kajeno.

Bohlale ba Crosby ba botaki bo hohle, ho bohlokoa haholo ho bolela hore e ne e le e mong oa khothatso e kholo ho bafetoleli ba bang ba baholo ba banna ba mo tšehelitseng, joalo ka Frank Sinatra, Perry Como, Dean Martin, John Lennon, Elvis Presley, Michael Bublé ho qotsa Ba bang.

Bing Crosby e rekisitse lirekoto tse fetang limilione tse sekete lefatšeng ka bophara ho fihlela joale 4 4 ​​mohlomong ke morekisi e moholo ka ho fetisisa historing, le pina e rekisoang ka ho fetisisa lefatšeng e bitsoang White Christmas, ka likopi tse fetang 50 000 000 000 tse rekisoang lefatšeng ka bophara.

Crosby o ne a tumme ebile a tsebahala bohareng ba lekholo la bo20 la lilemo lefatšeng, hoo ho ileng ha etsoa phuputso e ileng ea etsoa morao koana hore Crosby o ne a tumme ebile a hlomphuoa ho feta Mopapa Pius XII ka nako eo.

Katleho ea chate ea hae e lula e khahla: likarete tse 396 ka bomong, ho kenyelletsa le ho otla ha 41 No. 1. Haeba u bala makhetlo a mangata a Keresemese e Ntle e ka fuoang palo eo ho fihlela ho 43, ho feta The Beatles le Elvis Presley ba kopantsoe.

Crosby o ne a e-na le lipina tse arohaneng tsa chate selemo se seng le se seng ka 1931 le 1954, mme o bile le lipina tse 24 tse arohaneng tse tummeng ka 1939 feela.

Bing Crosby o ile a rekota lirekoto tse fetang 2 000 tsa khoebo le seea-le-moea se ka bang 4,000, hammoho le lenane le hlahang lifiliming le thelevisheneng, ke sebini se tlalehiloeng ka ho fetisisa historing.

Bing Crosby o fumaneng litlaleho tsa 41 No. 1 ho lichate (43 ho kenyelletsa lihlooho tsa bobeli le tsa boraro bakeng sa Keresemese e Tšoeu), ho feta The Beatles e nang le (24) le Elvis Presley ea nang le (18) rekoto.




#Article 66: Boeing 727 (303 words)


Boeing 727 ke sefofane bo-bogolo e moqotetsane-'mele a mararo enjene go lifofane tse kgolo hahiloeng ke Boeing Commercial Airplanes tsoang ya 1960 mathoasong a lekgolo go 1984. Go ka phetha bapalami ba nkang 149 ho tse 189' me dikai hamorao ka fofa go fihlela ho 2.700 nautical lik'hilomithara tse (5,000 km) sa khaotse. O ne a rerile bakeng sa baratos khutšoanyane le tse mahareng bolelele, e 727 ka sebelisa lifofane tse batlang e le khutšoanyane ea boema-fofaneng le menyenyane. E na Pratt  Whitney JT8D dienjini tse tharo tse ka tlase go T-mohatla, e mong ka lehlakoreng ka leng la fuselage morao le setsi enjene e amahanya go pholletsa e S-difapho go lesoba e botlaaseng. The 727 e Boeing feela hut-lifofane tse kgolo.

The 727 latela 707, e leng quad-jete sefofane seo, leo ka arolelanang ka holimo fuselage a cross-karolo ya ea sona le cockpit boqapi ba bona. The 727-100 la pele sefofane ka February 1963 le kenela tšebeletso le Eastern Air Lines ka February 1964; ea otlolla 727-200 sefofane ka July 1967 le kenela tšebeletso le ka leboea-bochabela Airlines hore December. The 727 e ile ea e ka sehloohong ea marangrang Airlines 'tsamaea ka tsela efe e ruuoang le ne le boetse le sebelisoa mabapi le litsela tse ling tse short- le seaplane e telele linaheng tsa machaba. Mopalami, freighter, le e fetohang liphetolelong tsa 727 go ile ha hahoa.

The 727 e ile ka kgolo hlahisoang ho kena 1970s ea; a ho qetela 727 e ile ea phethoa ka 1984. Go tloha ka July 2013, kakaretso ea batho ba 109 Boeing 727s (5 × 727-100s le 104 × 727-200s) ba ne ba le tšebeletso ea likhoele tsa khoebo le 34 Airlines. Le melao ea tsamaiso Airport lerata li ile sa etsa hore 727s ho a hlomelloa le lebokosana le khutso e kgolo.




#Article 67: Boeing 737 (101 words)


Sefofane sa Boeing 737 ke short to medium range twinjet narrow-body airliner (sefofane). Seo qalong se neng pele e le khutsoanyane, tlaasana litšenyehelo lefahla-enjene le sefofane tsoa Boeing a 707 le 727, e 737 e ntshetswa pele lelapeng la leshome dikai tsa baeti le maemong ana ho tloha bapalami ba nkang 85 ho 215. 737 e Boeing feela moqotetsane-'mele sefofane seo a tlhahiso, ka 737 Next Generation (-700, -800,' me -900ER) variants gajoale o e ntse e gahoa. Production o boetse o tomile ka botjha engined le redesigned 737 MAX, e leng e behiloeng ka ho kenela tšebeletso ea ka 2017.




#Article 68: Lufthansa (188 words)


Deutsche Lufthansa AG (IATA: LH; ICAO: DLH) tsejoang Lufthansa ke kgolo ka go fetisisa Jeremane lifofane, ga go kopantswe le ka tiasa yona yona, le e lifofane kgolo ka go fetisisa Europe, ka bobeli ya ka dipehelo tša bapalami ba nkang etsoa le likepe bogolo. It operates services to 18 domestic destinations and 197 international destinations in 78 countries across Afrika, Amerika, Asia le Europe, sebelisa likepe tse baetsi ba lifofane go feta 260. Lufthansa ke e mong oa litho tše hlano tša Star Alliance, ea li hulang pele sefofane selekane, thehoa ka 1997.

Ntle go moo Airlines tsa lona tsa baeti Austria Airlines, Switzerland International Air Lines, le Eurowings go akarelletsa Germanwings. Kopantswe le ka tiasa yona ba eona, sehlopha na holim baetsi ba lifofane 615, etsa hore ho e' ngoe ea kgolo ka go fetisisa fleets baeti lifofane lefatšeng. Ka 2014, sehlopha etsoa tse ka godimo go nka bapalami ba limilione tse 106.






#Article 69: Boeing 777 (210 words)


Boeing 777 ke lelapa la lifofane tse tsamaeang ka nako e telele tse nang le lifofane tse ngata tse entsoeng ka lifofane tse entsoeng ka bobeli le tse entsoeng ke Boeing Commercial Airplanes. Ke twinjet e kholo ka ho fetisisa lefats'eng 'me e na le matla a tloaelehileng a bolulo bakeng sa bapalami ba 314 ho ea ho 451, e nang le lik'hilomithara tse 5 235 ho ea ho tse 9 500 tse nang le marulelo a mararo (9,695 ho ea ho 17,594 km). 

Lintho tse khethollang ka tloaelo li bitsoa Triple Seven, likarolo tsa eona tse khethollang li na le li-drive tse kholo ka ho fetisisa tsa turbofan tsa sefofane leha e le sefe, mabili a tšeletseng ka thepa e ka sehloohong ea ho fihla, sehlopha se seholo sa sefate sa fuselage, le sefate sa mohatla. E thehiloe ka lipuisano le lifofane tse kholo tse robeli, 777 e ne e etselitsoe ho nka lifofane tsa khale tsa batho ba bangata le borokho ba phapang pakeng tsa boeing ea 767 le 747. Joaloka sefofane sa pele sa Boeing se tsamaeang le sefofane, se na le taolo ea motlakase. E ne e boetse e le sefofane sa pele sa khoebo se lokelang ho etsoa ka ho feletseng ka moqapi oa li-computer.




#Article 70: Lefu la Coronavirus (695 words)


Lefu la Coronavirus (COVID-19) ke lefu le tšoaetsanoang ha motho ea tšoaelitsoeng ke Coronavirus (Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus 2) a tšoaetsa batho ba bang batho, kapa ka ho ama ka mahlakore a silafetseng a nang le vaerase  ebe o ama mahlo, nko kapa molomo. Ka tloaelo, vaerase e hasana ka marotholi a matšoafo a hlahisoang ha motho ea tšoaelitsoeng a khohlela kapa a thimola. Mang kapa mang ea haufi haholo (ka tlase ho limitara tse 1,8) ho motho ea tšoaelitsoeng kapa ea khohlelang a kanna a tšoaetsoa ke vaerase. Ntle le moo motho a ka tšoaetsoa kokoana-hloko ka ho ama libaka tse nang le tšoaetso ebe o ama mahlo, litsebe kapa nko ntle le ho hlapolla matsoho.

Lefu lena le bonahetse  ka lekhetlo la pele  Wuhan, motse-moholo oa profinse ea Hubei China, mathoasong a selemo sa 2019. Ho tloha ka nako eo, lefu lena le hasane ho potoloha lefatše. Ka la 11 Hlakubele 2020, Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo (WHO - World Health Organisation) o phatlalalitse hore lefu lena ke seoa. Lefu lena ke bokudi bo hasaneng likarolong tse kholo tsa lefatše kapa lefatšeng ka bophara. Dinaha tse anngoeng ke vaerase di bile le ditekanyetso tse phahameng tsa lefu le khatello e matla ditšebetsong tsa tsona tsa bophelo bo botle. Motsamaisi-kakaretso oa Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelso, Tedros Adnahom Ghebreyesus o supile hore, Sena ha se koduoa ​​feela ea bophelo bo botle, ke koduoa ​​e tla ama lekala le leng le le leng - ka hona karolo e 'ngoe le e' ngoe le motho e mong le e mong o tlameha ho kenya letsoho ntoeng.

Hajoale ho na le (ho tloha ka la 8 Mmesa 2020) batho ba 1845 ba kileng ba etsa liteko tsa ho bona mofuta oa coronavirus Afrika Boroa. Batho ba leshome le metso e robeli ba shoele ka lebaka la tšoaetso ea lefu lena, athe batho ba 45 ba fodile ka botlalo. Ho latela Lefapha la Naha la Bophelo, dikhakanyo tsa morao-rao di hakanya hore vaerase e ka ama 60% ea Maafrika Boroa ka nako e 'ngoe, empa eseng ka nako e tšoanang. ho koaloa semmuso ho tloha ka la 27 Hlakubele 2020. Ho feta moo, Mopresidente Ramaphosa o phatlaladitse ka la 30 Hlakubele 2020 hore basebetsi ba bophelo ba 10 000 ba bokelletsoe ho etela malapa le ho hlahloba batho ba nang le vaerase.

Matšoao a tšoaetso a atileng haholo a kenyelletsa ho khohlela, feberu, mokhathala le ho hema hanyane. Matšoao a mang a ka kenyelletsa bohloko ba mesifa, ho hlahisa mamina, letšollo, 'metso, ho felloa ke monko le bohloko ba ka mpeng. Haeba motho a tšoaelitsoe ke Coronavirus, matšoao a ka hlaha matsatsi a mabeli ho isa ho a 14 kamora tšoaetso, empa batho ba bangata ba tla bontša matšoao matsatsi a mahlano kamora tšoaetso. Batho ba bangata ba tla bontša matšoao a bobebe feela. Maemong a matla, tšoaetso e ka lebisa ho pneumonia le ho fokola hoa setho. Matšoao a matla a hloka tlhokomelo ea bongaka ea tšohanyetso.

Dingaka di etsa diteko tsa coronavirus ka ho fumana swab ea ka nkong (nasal) ho motho eo ho belaelloang hore o na le lefu lena. Sena se tsejoa e le swab ea nasopharyngeal. Lefu lena le ka fumanoa le sebelisa skena sa CT.

Haeba motho a bontša hore o na le tšoaetso ea kokoana-hloko, o tla kena sepetlele 'me a be thoko le batho ba tšoaelitsoeng ke HIV. Leha hona joale ho se na pheko ea vaerase, batho ba bangata ba tla pholoha lefu lena haeba ba fumana tlhokomelo e nepahetseng ea bongaka.

Ho ata ha lefu lena ho thibeloa haholo ke ho dula hole le batho ba bang le ho qoba bongata kapa libaka tse phetheselang. Sena se tsejoa e le lintjhafatso tsa kahisano. Moo ho sa kopaneng ho ka se qojoe, ho khothaletsoa tšebeliso ea mask a sefahleho (kapa ho koahela likhopo le ho thothomela ka thaole kapa setsoe se ka hare) le ho roala liatlana tsa latex. Ntle le moo, batho ba tlameha ho hlatsoa matsoho khafetsa ka sesepa kapa ka letsoho bakeng sa bonyane metsotsoana e 20. Qetellong batho ba eletsoa hore ba se ke ba ama sefahleho sa bona ka matsoho a sa hlatsuoang.




#Article 71: Maske a sefahleho nakong ea seoa sa &quot;coronavirus&quot; sa 2019-20 (566 words)


Ho roala ha maske a sefahleho nakong ea seoa sa coronavirus sa 2019 - 20 se fumaneng likhothaletso tse fapaneng ho tsoa ho li-agency tsa mmuso tse fapaneng le mebuso. Sehlooho e bile taba ea ngangisano, ha mekhatlo ea bophelo bo botle ea sechaba le mebuso e sa lumellane ka protocol ea bohle bakeng sa ho roala limaske sefahleho.

Mabaka a mang a boletsoeng ke liofisiri tsa bophelo bo botle tsa China bakeng sa ho roala limaske esita le ke batho ba phetseng hantle ke a latelang:

Setsebi sa likokoana-hloko Univesithing ea Leeds e bitsoang Stephen Griffin o re Ho roala maske ho ka fokotsa monyetla [oa] oa ho ama batho lifahleho tsa bona, e leng mohloli o moholo oa ts'oaetso ntle le bohloeki bo nepahetseng ba matsoho.

Maske ea sefahleho ke maske a entsoeng ka masela a tloaelehileng a apereng molomo le nko, hangata a entsoe ka k'hothone. Ho fapana le limaske le lingaka tse buoang, ha li tlas'a taolo. Hajoale ha ho na lipatlisiso kapa tataiso e nyane mabapi le katleho ea bona e le mokhoa oa ho itšireletsa khahlanong le tšoaetso ea mafu a tšoaetsanoang kapa chefo ea moea.

Maske ea ho buoa ke sesebelisoa se sa sebetseng, se lahlang 'mele se ka baka tšitiso lipakeng tsa molomo le nko ea ea e lutlang le lisosa tse ka bang tikolohong e haufi. Maske ea ho buoa e sebelisetsoa ho thusa ho thibela marotholi a maholo a likaroloana, likhaba, makhapetla, kapa splatter e ka 'nang ea e-ba le vaerase le libaktheria haeba e apere hantle, e thibela lintho tsena ho fihlela molomong oa nko le nko. Li-mask tsa ho buoa li ka boela tsa thusa ho fokotsa ho pepesetsoa ha motho ea e apereng le sephiri sa ho hema ho ba bang. Maske ea ho buoa ha e etselitsoe ho sefa kapa ho thibela likaroloana tse nyane haholo moeeng tse ka fetisoang ke likhohlela, ho thimola kapa mekhoa e meng ea bongaka. Li-mask tsa opereishene ha li fane ka tšireletso e felletseng ho livaerase le lintho tse ling tse litšila ka lebaka la ho lekana kahare ho sefahleho sa sefahleho sa sefahleho le sefahleho. Li-mask tsa opereishene li entsoe ka lesela le sa tlangoang le entsoe ka mokhoa o fehlang moea o qhibilihang. 

Maske a N95 ke sephefumolohi se sefahleho se sefahleho se kopanang le tekanyetso ea sefofane sa moea sa N95 sa US National Institute bakeng sa polokeho le bophelo bo botle. E fafatsa bonyane karolo ea 95 lekholong ea likaroloana tse tsoang moeeng. Ke mohlala oa mochine o phefumolohang o tsoang mochineng o fanang ka tšireletso khahlanong le lintho tse ngata, empa eseng likhase kapa mouoane. Joalo ka maske ea ho buuoa, maske a N95 a entsoe ka lesela le sa qhekelloang le tsoang polypropylene e sa qhibilihang.  Mask ea sefahleho e lumellanang e sebelisitsoeng ho European Union ke phefumoloho ea FFP2.  

Health organizations have recommended that people cover their mouth and nose with a bent elbow or a tissue when coughing or sneezing, and dispose of any tissue immediately. 

Ho buelloa limaske tsa opereishene bakeng sa ba kanna ba tšoaetsoa, ​​   joalo ka ho roala maske ho ka theola molumo le sebaka sa ho fofa ha marotholi a kantle a tsoang ha a bua, ho thothomela le ho khohlela. 

Keletso ea Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo ho sechaba mabapi le COVID-19 e khothalelitse tšebeliso ea limaske tlasa maemo a latelang feela:




#Article 72: Tšusumetso ea tikoloho ea seoa sa coronavirus ea 2019-20 (1127 words)


Ts'isinyeho ea lefats'e ka bophara e bakiloeng ke seoa sa coronavirus ea 2019 - 20 e hlahisitse likotsi tse ngata tikolohong le tikolohong. Ho theoha ho matla ha leeto le reriloeng  ho entse hore libaka tse ngata li fokotse tšilafalo ea moea. Ho koaloa ha thepa le mehato e meng Chaena ho felletse ka phokotso ea karolo ea 25 lekholong ho emong oa khabone . Rasaense a le mong oa litsamaiso tsa Lefats'e o hakanyetsa hore e kanna eaba o pholositse bophelo bonyane ba 77,000 nakong ea likhoeli tse peli. Ho phatloha hona ka bomalimabe ho boetse ho sitisitse boiteko ba lipuisano tsa tikoloho, ho kenyelletsa le ho chechisa Seboka sa 2020 sa Machaba a Phetoho ea Boemo ba Leholimo. Ho putlama ha moruo ho tsoa pherekanong ea lefats'e ho boleloa esale pele hore ho tla lieha ho tsetela ho litheknoloji tsa matla a matala.

Ho fihla ho 2020, keketseho ea bongata ba likhase tse futhumatsang lefatše tse hlahisitsoeng ho tloha qalong ea kholo ea indasteri e ile ea etsa hore lithemparetjha tsa mocheso Lefatšeng li nyolohe. Sena se bakile litlamorao ho kenyelletsa ho qhibiliha ha leqhoa le maemo a leoatle a ntseng a phahama. [7] [8] Ts'ebetso ea motho e bakile tšilafalo ea tikoloho ka mefuta e mengata. Ena ke tšusumetso ea anthropogenic. Pele ho koluoa ea COVID-19, mehato eo ho neng ho lebelletsoe ho khothaletsoa ho ba boholong ho tsa bophelo bo botle nakong ea koluoa e kenyeletsa karabelo le boiketlo ba sechaba. [9] Ba ikemetse ka bomong, bafuputsi ba pheha khang pele ho koluoa ea COVID-19 e fokotsang ts'ebetso ea moruo e tla thusa ho fokotsa ho futhumala ha lefatše, moea le likepe tsa leoatle, ho lumella tikoloho hore e atlehe butle. [10] [11]

Ka lebaka la tšubuhlellano ea coronavirus mabapi le maeto le indasteri, libaka tse ngata li ile tsa bona ho theoha ha tšilafalo ea moea. [12] Ho fokotsa tšilafalo ea moea ho ka fokotsa phetoho ea maemo a leholimo le likotsi tsa COVID-19 [13] empa ha ho e-so ho hlake hore na ke mefuta efe ea tšilafalo ea moea (haeba e teng) e leng likotsi tse tloaelehileng ho phetoho ea maemo a leholimo le COVID-19. Setsi sa Patlo ea Matla le Moea o Hloekileng se tlaleha hore mekhoa ea ho kenyelletsa ho ata ha coronavirus, joalo ka ho beheloa libaka tse thibetsoeng le lithibelo tsa maeto, e bakile phokotso ea karolo ea 25 lekholong ea tlhahiso ea khabone China. [3] [4] Khoeling ea pele ea ho koaloa ha thepa, China e ile ea hlahisa lithane tse limilione tse 200 tsa carbon dioxide ho feta nako e tšoanang ka selemo sa 2019 ka lebaka la phokotso ea sephethe-phethe sa moea, ho hloekisoa hoa oli le tšebeliso ea mashala. [4] Rasaense e mong oa litsamaiso tsa Lefats'e o hakanya hore phokotso ena e kanna ea pholosa bophelo ba bonyane ba 77,000. [4] Leha ho le joalo, Sarah Ladislaw oa Setsi sa Strategic  International Study o re phokotso ea tlhahiso ea tlhahiso ea motlakase ka lebaka la ho putlama ha moruo ha ea lokela ho bonoa e le molemo hobane boiteko ba China ba ho khutlela litheko tsa pejana nakong ea lintoa tsa khoebo le lits'itiso tsa thekiso ea 'maraka li tla mpefala. tšusumetso ea eona tikolohong. [14] Pakeng tsa la 1 Pherekhong le la 11 Hlakubele 2020, European Space Agency e hlokometse ho theoha ho hoholo ha tlhahiso ea nitrous oxide e tsoang likoloi, litsi tsa motlakase, le lifeme sebakeng sa Po Valley ka leboea ho Italy. Phokotso ena e etsahetse nakong ea koaloa ha setereke sebakeng. [15]

NASA le ESA ba ntse ba lekola hore na likhase tsa Nitrogen dioxide e theohile haholo nakong ea karolo ea pele ea Chaena ea seoa sa COVID-19. Ho theoha ha moruo ho tsoa ho vaerase ho theohile haholo maemong a tšilafalo, haholo metseng e kang Wuhan, China ka 25%. [16] [17] NASA e sebelisa sesebelisoa sa ho lekola ozone (OMI) ho sekaseka le ho shebella lera la ozone le litšilafalo tse kang NO2, aerosols le tse ling. Sesebelisoa sena se thusitse NASA ho sebetsana le ho toloka lintlha tse kenang ka lebaka la likheo tse koalang lefatšeng ka bophara [18].

Tlhokahalo ea litheko tsa lihlapi le lihlapi ka bobeli li fokotsehile ka lebaka la seoa sena, [19] le likepe tsa ho tšoasa litlhapi lefatšeng ka bophara li lula li sa sebetse. [20] Rainer Froese e re tlhapi ea tlhapi e tla eketseha ka lebaka la ho theoha ho hoholo ha litlhapi, mme a supa hore metsing a Europe, litlhapi tse ling tse kang herring li ka eketsa biomass ea tsona habeli. [19] Ho tloha ka Phupu 2020, matšoao a ho hlaphoheloa metsing a lula a sa hlaka. [21]

Leha ho na le ho fokotseha ha nakoana hoa ts'ebeliso ea khase ea lefats'e, Agency ea Machaba ea Matla a Lefatše e lemositse hore pherekano ea moruo e bakoang ke ho phatloha ha coronavirus e ka thibela kapa ea liehisa lik'hamphani ho tsetela ho matla a limela tse tala. [6] [22] [23] Leha ho le joalo, linako tse arotsoeng tsa batho ba khetholloang li matlafalitse ts'ebetso ea maano a mosebetsi a hole. [24] [25] Ka lebaka la tšebeliso e sa lekanyetsoang ea limaske tsa sefahleho tse lahliloeng, lipalo tse kholo li kena tikolohong ea tlhaho, li eketsa moroalo oa lefatše lohle oa litšila tsa polasetiki. [26]

Setsi sa Europe sa Medium-Range Weather Forecasts (ECMWF) se phatlalalitse hore phokotso ea sefofane ka bophara ka lebaka la seoa se ka ama ho nepahala ha bolepi ba leholimo. Sena ke ka lebaka la tšebeliso ea lifofane tsa khoebo tsa lifofane tsa Airl Meteorological Data Relay (AMDAR) e le karolo ea bohlokoa ho netefatseng maemo a leholimo. ECMWF e boletse esale pele hore ts'ireletso ea AMDAR e tla fokotseha ka 65% kapa ho feta ka lebaka la ho theoha ha lifofane tsa khoebo. [27]

Seboka sa 2020 sa Phetoho ea Tlelaemete ea Machaba a Kopaneng se ile sa chechisoa ho 2021 ho arabela seoa sena kamora hore sebaka sa sona se fetotsoe sepetlele sa tšimo. Kopano ena e ne e le ea bohlokoa kaha linaha li ne li reretsoe ho tlisa menehelo e ntlafalitsoeng ea naha ho Tumellano ea Paris, ka takatso e matlafalitsoeng. Lefu la seoa le boetse le beha bokhoni ba linaha ba ho fana ka linyehelo tse ikemiselitseng tsa naha, kaha li shebile seoa sena. [5] Makasine ea Time e bontšitse takatso ea ho tsosolosa moruo oa lefats'e e ka bakang ho eketseha ha tlhahiso e eketsehileng ea khase ea greenhouse. Leha ho le joalo Motsamaisi ea ka Sehloohong oa Setsi sa Machabeng sa Matla a Matla a Lefatše o re ho theoha ha litheko tsa oli nakong ea ho putlama ha coronavirus e ka ba monyetla o motle oa ho tlosa lithuso tsa mafura tsa mafura. [28]




#Article 73: Ente (1457 words)


Ente ke litokisetso tsa tlhaho tsa tlhaho tse fanang ka ho itšireletsa mafung ho hlaseloa ke mafu a itseng a tšoaetsanoang. Ka tloaelo, ente e na le moemeli ea tšoanang le microorganism e bakang mafu. Hangata e etsoa ho tsoa mefuteng e fokolisitsoeng kapa e bolailoeng ea microbe, chefo ea eona, kapa e 'ngoe ea protheine ea eona e kahare. Moemeli o matlafatsa tsamaiso ea 'mele ea ho itšireletsa mafung hore a hlokomele moemeli joaloka tšokelo, oa e senya le ho hlokomela le ho senya likokoana-hloko tse ling tse amanang le eona nakong e tlang.
Ho fa motho ente ea ho entela ho bitsoa chisi. Ho entoa ke mokhoa o atlehang ka ho fetisisa oa ho thibela mafu a tšoaetsanoang [1]. Ho entoa ho ikarabella haholo ho feliseng sekholopane le ho fokotsa mafu a kang polio, maselese le tetanus. Liente tse iponahatsang li sebetsa hantle li kenyeletsa ente ea ntaramane, [2] ente ea HPV, [3] le ente ea pox ea chicken. [4]
Mantsoe a thibelo le ho entoa a nkuoa ho tsoa ho Variolae vaccinae (sekholopane sa khomo), polelo e qotsitsoeng ke Edward Jenner bakeng sa khofu.

Liente ke mokhoa o bolokehileng o sebetsang oa ho loants'a le ho felisa mafu a tšoaetsanoang [5] [6] [7] [8] Leha ho le joalo, meeli ea katleho ea bona e teng.

Ho sebetsa kapa ho sebetsa ha ente ho ea ka lintlha tse 'maloa:

Ho entoa ho ile ha lebisa ho feliseng sekholopane, e leng e 'ngoe ea mafu a tšoaetsanoang le a bolaeang haholo ho batho. [13] Maloetse a mang a kang rubella, polio, maselese, mumps, kuku, le typhoid ha a sa tloaeleha joalo ka ha a ne a le lilemong tse lekholo tse fetileng ka lebaka la ts'oaetso ea ho enta.

Haeba batho ba bangata ba entetsoe, ho ba thata le ho feta hore lefu lena le hlahe kapa ho namela. Phello ena e bitsoa mohlape o itšireletsang mafung.

Liente li boetse li thusa ho thibela kholo ea lithibela-mafu. Mohlala, ka ho fokotsa ts'oaetso ea pneumonia e bakoang ke Streptococcus pneumoniae, mananeo a thibelo a fokolitse tšoaetso ea mafu a thibelang penicillin kapa lithibela-mafu tse ling.

Lenaneo la thibelo ea bokhachane le hakanyetsoa ho thibela mafu a milione a le mong selemo se seng le se seng. [15]

Katleho e fanoang nakong ea bongoana e sireletsehile hangata. [16] Litlamorao, haeba li teng, hangata li bonolo. [17] Litla-morao tse tloaelehileng li kenyelletsa feberu, bohloko bo potileng sebaka sa ente le bohloko ba mesifa. [17] Ntle le moo, batho ba bang ba ka 'na ba kula le metsoako ea ente e thibelang mafu. [18] Litlamorao tse mpe li fumaneha seoelo. [16]

Metsoako e na le lintho tse shoeleng kapa tse inactivated kapa lihlahisoa tse hloekisitsoeng tse tsoang ho tsona. Hona le mefuta e fapaneng ea ente e sebelisoang. [19]

Liente tse ling li na le likokoana-hloko tse sa sebetseng tse felisitsoeng ka lik'hemik'hale, mocheso kapa radiation. [20] Mehlala e kenyelletsa ente ea polio, hepatitis A, ente ea rabies le ente e meng ea ntaramane. [21]

Liente tse ling li na le likokoana-hloko tse phelang. Tsena ka tloaelo li baka likarabo tse tšoarellang ho feta tsa kalafo, empa li kanna tsa se sireletsehe hore li ka sebelisoa ho batho ba sa thibeloeng.

Liente tsa koaeano ea Toxoid li entsoe ka likhokahano tse chefo tse sa hlokeng bokuli tse bakang bokuli ho ena le tse senang mmele.

Liente tsa Subunit li sebelisa sekhechana sa kokoana-hloko e fokolang ho bopa karabelo ea mmele.

Libaktheria tse ling li na le liaparo tsa ka ntle tsa polysaccharide. Ka ho hokahanya liaparo tsena tsa ka ntle le liprotheine, sesole sa 'mele se khona ho lemoha polysaccharide joalokaha eka ke antigen ea protheine.

Tse 'maloa tsa ente tse ncha tsa maiketsetso le hona joale li ntse li tsoela pele le ho sebelisoa. Li-vacciner tse ngata li etsoa ho sebelisoa likhokahano tse inactivated kapa tse kenyellelitsoeng ho likokoana-hloko. Liente tsa ente ea maiketsetso li entsoe ka bongata kapa ka botlalo ka lintho tsa maiketsetso.

Mekhoa ea ho thibela likotsi e ka ba e hafang kapa e mengata. Ente ea monovalent e etselitsoe ho enta khahlanong le antigen e le 'ngoe kapa li-microorganism tse le' ngoe. [23] Ente e nang le mefuta e mengata e etselitsoe ho enta khahlanong le mefuta e 'meli kapa ho feta ea microorganism e le' ngoe, kapa khahlano le likokoana-hloko tse peli kapa ho feta. [24]

Tsena ke ente e sebelisang likokoana-hloko tsa liphoofolo tse ling tse sa bakeng mafu kapa tse bakang mafu a bobebe nthong e ntseng e phekoloa.

Sesole sa 'mele se nka li-vaccine e le tsa linaha tse ling, lia li senya,' me oa li hopola. Ha mofuta oa vaerase oa vaerase o kopana le ona, 'mele o lemoha vaerase mme o ikemiselitse ho arabela:

Adjuvants le li-preservices
Ka tloaelo, ente e na le liphatlalatso tse le 'ngoe kapa tse' maloa, tse matlafatsang le ho potlakisa karabelo ea 'mele ea ho itšireletsa mafung. Liente li ka ba le litlhare tse thibelang tšoaetso ka libaktheria kapa li-fungus.

Bakeng sa ho fana ka tšireletso e ntle ka ho fetisisa, bana ba khothalletsoa ho fumana liente hang hang ha masole a bona a mmele a ntse a ntlafalitsoe ka nepo ho arabela liente tsa mofuta o mong. Ho boetse ho hlokahala Shots e eketsehileng bakeng sa ho fihlella boits'ireletso bo felletseng. Sena se lebisitse ho nts'etsopele ea linako tse thata tsa ho enta. Li-vacciner tse ngata li khothaletsoa bakeng sa lilemo tse ling kapa bakeng sa ente e phetoang bophelo bohle. Mohlala, bakeng sa maselese, tetane, ntaramane le pneumonia. Malebela a thibelo ea batho ba tsofetseng a tsofala a lebisa tlhokomelo ho pneumonia le ntaramane.

Pele o kenya ts'oaetso ea ts'oaetso ka lintho tse tsoang ho linyeoe ea sekholopane, sekholopane se ne se ka thibeloa ke ho inocase ka boomo ea vaerase ea sekholopane. Malebela a pele-pele a ts'ebetso ea ho inoculation bakeng sa sekholopane China a tla nakong ea lekholo la leshome la lilemo. [25] Bofelong ba lilemo tsa bo-1760, Edward Jenner o ile a ithuta hore basebetsi ba lebese ha ho mohla ba kileng ba tšoara sekholopane hobane ba ne ba se ba tšoaelitsoe poho ea likhomo. Ka 1796, Jenner o ile a tlosa pus letsohong la 'm'ae ea nang le lebekere, a e sefa ka letsohong la moshanyana ea lilemo li 8,' me libeke tse tšeletseng hamorao a joetsa moshemane enoa ka sekholopane. Ha a ka a tšoaroa ke sekholopane. [26] [27] Jenner o ile a eketsa lithuto tsa hae mme ka 1798 a tlaleha hore ente ea hae ea ts'ireletso e bolokehile ho bana le ho batho ba baholo. Moloko oa bobeli oa liente o hlahisitsoe ka 1880s ke Louis Pasteur. Lekholong la mashome a mabeli la lilemo ho bile le ts'ebetso ea liente tsa 'mele tse' maloa tse atlehileng, tse kenyeletsang tse khahlano le diphtheria, sesele, mumps le rubella. Katleho e kholo e kenyelelitse nts'etsopele ea ente ea polio ka bo-1950 le ho felisoa ha sekholopane ka bo-1960 le bo-1970. Maurice Hilleman e ne e le moahi ea atileng ka ho fetisisa ho nts'etsopele ea ente ena lekholong la mashome a mabeli la lilemo. Boholo ba nts'etsopele ea liente ho tla fihlela kajeno e itšetlehile ka chelete ea 'muso, liunivesithi le mekhatlo e sa etseng phaello. [28] Liente tsa batho ba bangata li bile le litšenyehelo tse theko e phahameng haholo molemong oa bophelo ba sechaba. [29] Palo ea ente tse tsamaisitsoeng e nyolohile haholo lilemong tse mashome tsa morao tjena. [30] Ho feta moo, liente tsa liphoofolo li sebelisoa ka bobeli ho thibela mafu a bona a tšoaetsanoang le ho thibela phetiso ea mafu ho batho. [36]

Ho fafatsoa ha litokelo tsa mananeo a ntlafatso ea ente hape e ka ba tšitiso kholisong ea ente tse ncha. Ka lebaka la ts'ireletso e fokolang e fanoang ke li-patent, ts'ireletso ea tlhahiso-leseling hangata e etsoa ka patent ts'ebetso ea nts'etsopele le ka ts'ireletso ea sephiri. [31] Ho latela Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo, tšitiso e kholo ho hlahisoeng ea ente ea lehae linaheng tse sa tsoelang pele moruo ke chelete e ngata, lisebelisoa, le litsebo tsa basebetsi tse hlokoang ho kena mebarakeng.

Nts'etsopele ea lits'ebeletso tse ncha tsa phumants'o e tsosa ts'epo ea lits'ireletso tse bolokehileng le tse sebetsang haholoanyane ho fana le ho tsamaisa. Tsoelo-pele e hlokomelehang theknoloji ea ho tsamaisa ente e kenyelletsa ente ea molomo. Ente ea polio ea molomo e ipakile e sebetsa ha e tsamaisoa ke basebetsi ba baithaopi ntle le thupelo e hlophisitsoeng. Ente e sa lefelloeng ea liteko [32] e ntse e etsoa tlhahlobo ea liphoofolo. [33] [34] Sekaka se seholo sa setempe se ts'oanang le bandage e khomarelang se na le likhakanyo tsa microscopic tse ka bang 20,000 ka cm cm.

Ntshetsopele ea vaccin e na le mekhoa e 'maloa: [37]




#Article 74: Mafu a tšoaetsanoang (868 words)


Lentsoe tšoaetso le bolela ho ba teng ha mofani e mong le e mong ea hlahisang mafu, leha e ka ba a fokolang hakae empa hangata a sebelisetsoa ho hlalosa tšoaetso e bonahalang e le tšoaetso. Sena ka linako tse ling se ka baka pherekano, ka hona ba sebetsang lefapheng la bongaka ba atisa ho bua ka colonization ha li-activadors tsa mafu li le teng empa ho se na lefu le teng.

Matšoao a tšoaetso a arotsoe ka mekhahlelo e 'meli: a bonahala  a bongaka. Tšoaetso e sebetsang, empa e sa bonts'e matšoao a bitsoang subclinical (hape a sa tsotelleng kapa a khutsitse). Ts'oaetso e tsoang morao e bua ka ts'oaetso e teng empa e sa sebetse kapa e sa tsebe letho. Mohlala: lefuba la morao-rao ke tšoaetso ea baktheria ea morao-rao. Ts'oaetso ea vaerase e ka fetoha ea morao, ka mohlala herpes.

Tšoaetso e arotsoe hape ka mekhahlelo e latelang: a hlobaetsang, (moo matšoao a bang teng ka potlako), a sa foleng, (moo matšoao a hlahang butle butle) subacute, (moo matšoao a nkang nako e telele ho hola empa a hlaha ka potlako ho feta ts'oaetso e sa foleng), latent, (moo matšoao a seng teng empa pathogen e le teng) le tsepamiso, (e hlalosoang e le kae ts'oaetso e qalile eo e ileng ea fetela ho 'mele kaofela.

Ts'ebetso eo likokoana-hloko li fetisoang ho tloha ho batho ho ea ho batho e tsejoa e le phetisetso ea phetisetso. Likokoana-hloko tse khethehileng li baka tšoaetso e itseng mme tšoaetso e khethehileng e na le potoloho e khethehileng ea phetiso. Ho utloisisa hore na ke hobaneng tšoaetso e etsahala le hore na e ka ba thibela joang, bo-rasaense ba tlameha ho utloisisa potoloho ea tšoaetso.

Potoloho ea phetisetso e na le likarolo kapa mekhahlelo e mengata. Ka bokhutšoanyane tsena ke:

Pathogen e ka tsamaisoa ho tsoa ho motho ea amohelang batho ho tsoa habonolo ka mekhoa e fapaneng. Likokoana-hloko tse ling li tsamaisoa ka lijo kapa metsi, tse ling ka ho kopana le 'mele le likokoana-hloko tse ling li tsamaisoa ka moea. Sehloohong sena re tla bua ka likokoana-hloko tse tsamaeang ka moea.

Malwetse a fokolang a bakoa ke batho ba phetseng hantle ntle le mefuta e mengata ea likokoana-hloko. Ponahalo le boteng ba lefu le ipapisitse le bokhoni ba pathogen (kapa likokoana-hloko) ho senya motho ea amohelang sebaka le bokhoni ba mofani oa ho hanela likokoana-hloko mme ka linako tse ling boits'ireletso ba mmele ba moeti bo ka baka kotsi ho mofani ka boeona ha a ntse a leka ho laola ts'oaetso. Basebetsi ba bophelo bo botle ba khetha likokoana-hloko e le likokoana-hloko tsa mantlha kapa likokoana-hloko tse nang le monyetla.

Likokoana-hloko tsa mantlha (kapa likokoana-hloko) li baka mafu ka ho ba teng feela kapa ho ba le mafolofolo sebakeng se phetseng hantle le bokhoni ba bona ba ho baka mafu. Likokoana-hloko tse ngata tsa batho li tšoaetsa batho feela empa mafu a mang a matla a ka bakoa ke likokoana-hloko tse tikolohong kapa tse tšoaetsang batho bao e seng batho.

Likokoana-hloko tse nang le monyetla li ka baka lefu le tšoaetsanoang ho batho ba nang le boits'oaro bo fokolang (Immunodefrition), kapa eo ka maemo a kang ho buoa kapa kotsi e ka kenang kahare ho 'mele. Likokoana-hloko tse nang le monyetla oa atleha ha moeti a le maemong a fokolang.

Ts'oaetso ea mantlha e ka bonoa e le sesosa sa bothata ba bophelo bo botle, ha ts'oaetso ea bobeli e bolela tšoaetso e hlahisoang ke motsoako oa motso.

Mafu a tšoaetsanoang ka linako tse ling a bitsoa mafu a tšoaetsanoang ha a fetisoa habonolo ka ho ikopanya le motho ea kulang kapa li-secretion tsa hae (k.k.furu). Mefuta e meng ea mafu a tšoaetsanoang kapa a tšoaetsanoang a nang le mekhoa e ikhethang e tšoaetsitsoeng ea ts'oaetso, joalo ka phetisetso ea thobalano, hangata ha e nkoe e le ea tšoaetsanoang, 'me hangata ha e hloke karohano ea batho ba hlasetsoeng. Mafu a tšoaetsanoang hangata a fetisoa ho tloha ho motho ho ea ho motho ka ho kopana ka kotlolloho kapa ho hasoa ha marothodi, leha ho le joalo a ka fetisoa ka moea, lijo tse silafetseng le metsi a nooang, ho ikopanya ha batho le liphoofolo le ho longoa ke likokonyana.

Matšoao a tšoaetso a ipapisitse le mofuta oa lefu lena. Matšoao a mang a tšoaetso a ama 'mele kaofela, joalo ka ho tepella, ho felloa ke takatso ea lijo, ho theola boima ba' mele, ho fufuleloa bosiu, ho hlora, ho opa le bohloko. Tse ling li bua ka likarolo tse khethehileng tsa 'mele, joalo ka lehare la letlalo, ho khohlela kapa nko e phallang. Ka linako tse ling, mafu a tšoaetsanoang a ka 'na a se ke a bonts'a matšoao a ho kula ho hoholo kapa esita le ho lithuto tsohle tsa' ona ho motho ea fuoeng. Tšoaetso ha e tsamaisane le lefu le tšoaetsanoang, hobane tšoaetso e meng ha e bake ho kula ho batho ba bangata. 

Kaha tšoaetso ea baktheria le vaerase e ka baka matšoao a tšoanang, ho ka ba thata ho khetholla hore na sesosa sa tšoaetso e itseng ke sefe. Ho utloisisa phapang ke hoa bohlokoa, hobane tšoaetso ea vaerase e ke ke ea phekoloa ke lithibela-mafu ha likokoana-hloko li ka baka.




#Article 75: Ho arohanngwa ha batho Semelo (543 words)


Lekholong le fetileng la lilemo le bone letoto la mafu a seoa a ntaramane a hasaneng ka potlako ho potoloha lefatše. Li-pandemics li simoloha ho livaerase tsa ntaramane ea liphoofolo tse potang ka tlhaho hara tsona le ho tšoaetsa mefuta ea linonyana le liphoofolo tse anyesang.  Litsebi li tiisitse tlhokahalo ea ho ikopanya le metsoalle le baratuoa nakong ea seoa.

Ho utloisisa ts'ebetso ea ho pharalla ha 'mele, re qala ka ho hlahloba mohlala o bonolo oa kotlo ea seoa e qapiloeng ke litsebi tsa mafu a tšoaetsanoang. Ho latela mohlala ona o bonolo, ho sebelisoa data le linyeoe tse tsoang seoa sa Covid-19 se sa sebetseng. Re qala ka data e tsoang China, moo lefu la seoa le qalileng teng ebe re latela ntšetso-pele ea lefu la seoa / lefu la Covid-19 Afrika Boroa. Sena se fana ka motheo oa ho lekola tšusumetso ea ho fifala hoa 'mele ho thibela le ho kenyelletsa ho phatlalla ha seoa sa Covid-19. Re phethela sengoloa ka ho sheba hore na litlamorao tse mpe tsa ho fokola mmeleng li ka qojoa le ho hlola joang.

Moetso o bonoang oa lefu la seoa / seoa  Afrika Boroa, ha ea latela seoa se lebelletsoeng mahlaka. ” Ho fihlela hajoale, e se e fetotse karolo ea bobeli ea seoa sa lefu lena ho tloha ha ho e-ba le keketseho e kholo ea linyeoe kapa karolo ea ts'oaetso ea sechaba. Sebakeng seo tekanyetso ea linyeoe tse ncha e fumanoeng e fokotsehile ho tloha ho 42% ho isa ho 4% kamora ho koaloa ha bolulo.

Litsebi tsa mafu a tšoaetsanoang li lemositse hore ho ata ha tšoaetso e ncha ho ntse ho ka khoneha. Ho kenella hoa mmuso ho fokotsitse ts'oaetso ea bongata, 'me sepheo sa rona se se se qalile' me re fumane nako.

COVID-19 ke lefu le tšoaetsanoang le ileng la ata ka potlako ho potoloha lefatše ho tloha ha ho tlalehiloe linyeoe tsa pele toropong ea Wuhan profinseng ea Hubei ea China ho tloha bofelong ba selemo sa 2019. 1) taolo le thibelo ea seoa sena le (2) lipatlisiso tsa mahlale. Wang Jian-Wei, Cao Bin and Wang Chen. Science in the fight against the novel coronavirus disease. China Medical Journal: 2019 novel coronavirus disease (COVID-19) collection. Available at:bo-rasaense ba Ma-China le litsebi tsa bongaka ba kentse letsoho haholo ho tsebeng sebakanyana sa thuto ea bophelo bo botle mme boetapele ba Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo bo ne bo le bohlokoa ho phahamisa karabo ea seoa sena se etsahetseng ka 2020.

Phallo ea sechaba le ea 'mele e ipakile e le bohlokoa ho thibela le ho laola phetisetso ea lefu lena joalo ka ha bopaki bo tsoang Afrika Boroa bo bontša ka ho hlaka. Setsi sa Taolo ea Mafu le Ts'ireletso ea Centers se khothalelitse hore, Ho bohlokoa haholo ho buisana le metsoalle le ba lelapa ba sa luleng ha hau. Ho letsa, qoqa ka video kapa u lule u hokahane u sebelisa mecha ea litaba ea sechaba. Motho e mong le e mong o amohela ka tsela e fapaneng maemong a sithabetsang mme ho ba thata ho arohana le motho eo u mo ratang ho ka ba thata. Litsebi tsa bongaka li khothaletsa hore ho lebisoe tlhokomelo e khethehileng ho fokotsa likotsi tsa kelello tsa ho fokola sechabeng.




#Article 76: Ho hlapa matsoho (552 words)


Keketseho e potlakileng ea ts'oaetso ea COVID-19 lefatšeng ka bophara e bakile hore moruo o mongata o koalehe 'me batho ba bangata ba kula haholo' me ba shoa. Ho sebelisitsoe boiteko bo boholo ho thibela ho ata ha coronavirus, le ho fokotsa palo ea tšoaetso e ncha le lefu la COVID-19.

Ha balaoli ba tsa bophelo bo botle ba ntse ba tsoela pele ho sebelisa lisebelisoa tsa saense ho lekola tšoaetso e ncha le saense ea bongaka ho phekola batho ba nang le tšoaetso mme qetellong ho ba le litlhare tse sebetsang le tse thibelang mafu, kaofela ha rona re ka thibela ho ata ha lefu lena. Thibelo ena hangata e ka etsoa ka litšenyehelo tse tlase kapa ho hang, e sebetsa haholo ebile e hloka hore re fetole boitšoaro ba rona e le hore re lule mohato o le mong pele ho itšenya, malapa a rona le sechaba sa rona ka vaerase ena e bolaeang.

Boithuto bo 'maloa bo bontšitse hore mokhoa o le mong o sebetsang hantle haholo hape o theko e tlase oa ho thibela le ho kenyelletsa tšoaetso ea mafu a tšoaetsanoang joalo ka lefu la COVID-19, ke oa hore matsoho a hau a ne a na le sesepa le metsi a phallang.   Empa ho bolelang ho hlatsoa matsoho kamehla ho bolela? Litsebi tsa bophelo bo botle le tsa mafu li re u lokela ho hlatsoa matsoho kamehla.

Baahi ba bang ha ba na metsi a mangata a hloekileng a phallang. Ho fihlela hajoale, re bone hore metsi a hloekileng, a phallang a bohlokoa hore a hlatsoe matsoho a hau hantle e le hore o ka sireletsoa khahlanong le vaerase e sa bonahale. Karolong e latelang, re sheba seo re ka se etsang ha metsi a hloekileng a phallang a sa fumanehe.

Haeba metsi a hloekileng, a phallang a sa fumanehe habonolo, metsi a fumanoang linōkeng kapa matamong a ka phekoloa e le hore a se na likokoana-hloko tse sa bonahaleng. Ka bokhutšoanyane, kalafo e lokela ho kenyelletsa:

(a) Ho siling: Sena se kenyelletsa ho tlosa likaroloana tse kholo mme hangata ho feta 50% ea likokoana-hloko metsing.

(b) Ho sefa: ho tlosa likarolo tse nyane metsing a litšila 'me khafetsa ho fihla ho 90% ea likokoana-hloko tse sa bonahaleng.

(c) Ho hlakola metsi a litšila e le mohato oa ho qetela ts'ebetsong ea kalafo ho tla khelosa le ho bolaea likokoana-hloko tse setseng. 

Filositi ea Biosand e tla silisa, e sefa le ho bolaea likokoana-hloko tsa metsi a litšila, 'me e bonolo ho e haha e entsoe ke Setsi sa Metsi a Metsi le Lijana tsa Tikoloho. Eya ho lisebelisoa.cawst.org/package/biosand-filter-instruction-manual-en, ho jarolla buka ea tsa kaho.

Ha metsi a se a hloekisitsoe, e lokela ho ba teng ha u hlatsoa matsoho. Lisebelisoa tse 'maloa tse bonolo, li sebelisa lisebelisoa tse bonolo tsa ho paka li ka hahuoa. Peter Morgan o hlophisitse buka e buang ka boiphihlelo ba hae Zimbabwe. E re fumaneha ho: https: //wwwaquamor.info

Ho hlapa matsoho khafetsa le sesepa kapa molora le metsi a phallang ke mokhoa o theko e boima haholo ho thibela ho ata ha mafu a tšoaetsanoang. Ha seoa sa lefats'e se kang lefu la COVID-19 se sokela bophelo ba rona, liphetoho tse ngata tse fapaneng tsa boits'oaro tse kang ho fifala sechabeng le ho roala lifahleho tsa sefahleho ha setjhaba di hlokahala.




#Article 77: Ukuhlamba izandla (308 words)


Ukusasazeka ngokukhawuleza kosulelo lwe-COVID-19 kwihlabathi liphela kubangele uqoqosho oluninzi luyekelele baza abantu abaninzi bagula kakhulu abanye basweleka. Umzamo omkhulu wenziwe ukunqanda ukwanda kwe-coronavirus, kunye nokunciphisa inani losulelo olutsha lesifo se-COVID-19.

Ngelixa abasemagunyeni bezempilo beqhubeka besebenzisa izixhobo zenzululwazi ukubeka esweni usulelo olutsha kunye nezonyango ukunyanga abantu abosulelekileyo ukuze ekugqibeleni baphuhlise unyango olusebenzayo kunye nogonyo nxamnye nesi sifo, sonke sinako ukuthintela ukwanda kwesi sifo. Olu thintelo lunokwenziwa rhoqo okanye ngaphandle kwendleko, lusebenza kakhulu kwaye lufuna nje ukuba sitshintshe indlela esiziphatha ngayo ukuze sihlale singaphambili ngenyathelo elinye ngaphambi kokuzosulela, iintsapho zethu kunye noluntu lwethu ngale ntsholongwane ibulalayo.

Izifundo ezininzi zibonakalise ukuba eyona ndlela isebenzayo kwaye enexabiso eliphantsi lokuthintela nokubamba ukusasazeka kwezifo ezosulelayo ezifana ne-COVID-19, kukusoloko uhlamba izandla zakho ngesepha namanzi abalekayo.   Kodwa kuthetha ntoni kanye “ukuhlamba izandla rhoqo”? Iingcali zezempilo kunye nezifo zithi kufuneka uhlale uhlamba izandla:

Kucacile ukuba ukuhlamba rhoqo izandla ngesepha kunye namanzi abalekayo ngumkhwa obalulekileyo wezempilo. Nangona kunjalo, ukuhlanjwa kwezandla kusebenza kuphela xa kwenziwe kakuhle. Ukuhlamba izandla ngokufanelekileyo kubandakanya:

Abanye abantu abakwazi ukufikelela kumanzi amaninzi abalekayo acocekileyo. Ukuza kuthi ga ngoku, sibonile ukuba amanzi acocekileyo, abalekayo abalulekile ukuhlamba izandla zakho ngokufanelekileyo ukuze ukhuseleke kwiintsholongwane ezingabonakaliyo. Kwicandelo elilandelayo, sijonga into esinokuyenza xa amanzi acocekileyo engekho.

Ukuba amanzi acocekileyo nabalekayo awafumaneki ngokulula, amanzi afumaneka kwimilambo okanye emadamini anokunyangwa ukuze angabi nazintsholongwane ezingabonakaliyo. Ngokufutshane, unyango kufuneka lubandakanye:

Isihluzi se-Biosand esiya kususa intshela, isihluzi kunye nokucoca amanzi amdaka, kwaye kulula ukusakha senziwe liZiko lobuchwephesha ngandlela zimbi zaManzi kunye neLindle. Yiya kwi-resources.cawst.org/package/biosand-filter-instruction-manual-en, ukuze ukhuphele incwadana yolwakhiwo.

Akuba amanzi ecociwe, kufuneka abe ayabaleka xa uhlamba izandla. Uninzi lwezixhobo ezilula, nezisebenziseka zipakishwe lula zinokwakhiwa. U-Peter Morgan udibanise incwadi ebonakalisa amava akhe e-Zimbabwe. Ungayifumana ku-https: //wwwaquamor.info

Ukuhlamba izandla zakho rhoqo nangokucocekileyo ngesepha okanye uthuthu kunye namanzi abalekayo yeyona ndlela ingenandleko yokunqanda ukusasazeka kwezifo ezosulelayo. Xa ubhubhane wehlabathi ofana nesifo i-COVID-19 sisoyikisa ukuphila kwethu, uluhlu lweenguqu ezongezelelekileyo zokuziphatha ezinje ngokungasondelelani koluntu nokunxiba imaski yobuso xa usesidlangalaleni kunyanzelekile.




#Article 78: Sewa se seholo (1757 words)


Boloetse ba lefutso (ho tloha ho Greek πᾶν, pan, 'tsohle' le δῆμος, demos, 'batho') ke ts'oaetso ea lefu le tšoaetsanoang le etetseng naheng tse fetang e le 'ngoe. Ho ata ha maloetse kapele ho palo e kholo ea baahi ba a le mong kapa sebakeng se le seng ka nako e khuts'oane ho bitswa lefu la seoa. Lefu le atileng le palo e tsitsitseng ea batho ba nang le tšoaetso ke “seoa”, eseng lefu la seoa . Maloetse a tšoaetsanoang a tšoaetsanoang a nang le palo e tsitsitseng ea batho ba nang le tšoaetso a kang ho ipheta-pheta ha feberu ea selemo ka kakaretso ha a qheleloe ka thoko ha a ntse a hlaha ka nako e tšoanang libakeng tse kholo tsa lefatše ho fapana le hore a phatlalatsoe lefatšeng ka bophara.

Tlhaloso le methati Boloetse ke seoa se hlahang ka bongata bo fetang meeli ea machabeng.  Boloetse kapa boemo ha se koluoa ​​feela hobane e atile kapa e bolaea batho ba bangata; e tlameha ho ba le tšoaetso. Mohlala, mofets'e o na le molato oa mafu a mangata empa ha e nkuoe e le seoa hobane lefu lena ha le tšoaetsane ebile ha le tšoaetsane.

Lits'oaetso tsa ts'oaetso ho mafu a seoa (le ka hona, mafu a seoa) li latela sebopeho se ikhethileng sa tšepe ha se reriloe ho setšoantšo se bontšang palo ea batho ba tšoaelitsoeng nako. Sefuba sa seoa se atisang ho hlaha hangata ha se taba e phetoang ha seoa se tsamaea. Mafu a tšoaetsanoang hangata a hasoa ka mekhahlelo e meraro e kang ea graph e ka tlase.

Hona le mehato e mengata eo linaha li ka e nkang ho laola seoa sa koluoa. Ka 2005 Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo o ile oa amohela melaoana ea machaba ea Heath, e leng moralo oa molao oa ho thibela, ho laola le ho arabela likotsi tsa bophelo bo botle ba sechaba tse kanna tsa hasana lipakeng tsa linaha. Boholo ba mehato e sebelisitsoeng ho loants'a koluoa ​​ea Covid-19 e nkiloe ho litataiso tsa ho itšireletsa ha lefu la Machabeng la 2005 le Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo. Ho bile le puisano e kholo mabapi le mokhoa oa 3T (Teko, kalafo, ho ts'oara) e lumellang linaha ho khetholla linyeoe tse ngata ka pele kamoo li ka khonang, pele li ba khetholla le ho li alafa. Mokhoa ona o kenyelletsa ho batla batho bohle ba nang le tšoaetso o kopaneng le bona. le, le ho ba khetholla. Mokhoa ona o phatlalalitsoe ke katleho ea ts'ebetsong ea ts'ebetso ea ona libakeng tse joalo ka Korea Boroa le Singapore, leha ho thoe ho boletsoe linaha tsena li lokiselitsoe hantle ka lits'ebetso kamora pherekano e bakiloeng ke SARS.

Ts'oaetso ea kahisano, kapa mokhoa o pharalletseng haholoanyane oa ts'ebetso, ke ts'ebetso ea bophelo bo botle ea sechaba e ikemiselitseng ho fokotsa phetiso ea mafu ka ho thibela batho ho kopana haufi le 'mele ho fokotsa menyetla ea phetiso ea mafu a tšoaetsanoang le a tšoaetsanoang. Motsamaisi ea Phahameng Dr Michael J Ryan oa Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo o boletse puisanong ea boralitaba ka Hlakubele 2019 a re ho fapoha 'meleng ke ntho ea nakoana ho fokotsa tšoaetso ea vaerase, le khatello ea sistimi, empa eseng ho rarolla vaerase. ka boeona. Ho theko e boima, 'me ho hlokahala hore ho sebelisoe mehato e meng ho rarolla bothata. ”  Dr Ryan o hlakisitse hore ho its'ila ho ke ke ha hlakola lefu lena.
 

Sengoloa se ka sehloohong: 

Le ha WHO e sebelisa poleloana 'seoa sa lefats'e' ho hlalosa HIV, ke seoa se latelang ts'ebetso ea lentsoe. Ho tloha ka 2018, batho ba ka bang limilione tse 37.9 ba na le tšoaetso ea HIV lefatšeng ka bophara. Ho bile le lefu la batho ba ka bang 770,000 ba bolailoeng ke AIDS ka 2018. [xii] Hajoale, Afrika-Boroa ho Sahara ke eona sebaka se amehileng ka ho fetisisa. Ka selemo sa 2018, hakanngoa hore 61% ea ts'oaetso e ncha ea HIV e teng sebakeng sena [xiii]

Coronaviruses (CoV) ke lelapa le leholo la livaerase tse bakang bokuli ho tloha mafu a tloaelehileng ho ea ho mafu a matla a kang Middle East Respiratory Syndrome (MERS-CoV) le Severe Acute Respiratory Syndrome (SARS-CoV). Mofuta o mocha oa coronavirus (SARS-CoV-2) o baka lefu la Coronavirus 2019, kapa COVID-19. Li-coronavirus tse ling ke zoonotic, ho bolelang hore li fetisoa lipakeng tsa liphoofolo le batho. Patlisiso e qaqileng e fumane hore SARS-CoV e fetiselitsoe ho likatse tsa civet ho motho, le MERS-CoV ho tloha likamele tse hulang ho batho. Li-coronavirus tse 'maloa tse tsebahalang li potoloha ho liphoofolo tse e-s'o tšoae batho tšoaetso.
 
Mofuta o mocha oa coronavirus o simolohileng Wuhan, profinseng ea Hubei, Chaena, bofelong ba Pherekhong 2019, o bakile khohlano ea linyeoe tsa lefu le matla la phefumoloho, leo ho thoeng ke lefu la coronavirus 2019 (COVID-19). Ho ea ka Dashboard ea John Hopkins, hoo e ka bang linaha le libaka tse 200 li anngoe ke COVID-19, ha ho hlaha likoluoa ​​tse kholo United States, China bohareng, Europe bophirima le Iran. Ka la 11 Hlakubele 2020, Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo o tšoaea ho ata ha COVID-19 e le seoa.   Ho tloha ka la 23 Mmesa 2020, palo ea batho ba tšoaelitsoeng ke COVID-19 e fihlile ho limilione tse 2.63 lefatšeng ka bophara, lenane la ba bolaeang e ne e le 184,249 mme palo ea ba bolaeang e ne e le 184,249 bakuli ba foletsoeng e bile 722,055.

Malaria e atile libakeng tse chesang tse mongobo le tse libakeng tse chesang, ho kenyeletsa le libaka tsa Amerika, Asia le Afrika. Selemo se seng le se seng, ho na le mafu a malaria a ka bang limilione tse 350-500. Ho hanyetsa lithethefatsi ho baka bothata bo ntseng bo hola kalafong ea lefu la mala lekholong lena la bo mashome a mabeli la lilemo, kaha ho hanyetsa hona joale ho atile khahlanong le lihlopha tsohle tsa litlhare tse thibelang mafu ntle le li-artemisinins Malaria e kile ea e-ba teng hangata ho fetisisa Europe le Amerika Leboea, moo hona joale e leng sieo e leng sieo. [Xxiii] Malaria e kanna ea kenya letsoho ho theoha hoa Mmuso oa Roma. Lefu lena le ile la tsejoa e le feberu ea Roma. Plasmodium falciparum e ile ea e-ba tšokelo ea sebele ho bo-ralikolone le batho ba matsoalloa a tšoanang ha e ne e tsebisoa Amerika le khoebo ea makhoba.
 

Feberu ea Spain (1918 ho ea ho 1920) e tšoaelitse batho ba limilione tse 500 ho pota lefatše, [xxvii] ho kenyelletsa batho ba lihlekehlekeng tse hole tsa Pacific le Arctic, mme e bolaile batho ba limilione tse 20 ho isa ho 100.  Seoa sa ntaramane se phatloha ka mokhoa o sa sebetseng haholo le ba baholo haholo, ka tekanyo e phahameng ea ho pholoha ho ba mahareng. Empa ntaramane ea Spain e ne e na le sekhahla se phahameng sa lefu la batho ba baholo. Spain flu e bolaile batho ba bangata ho feta Ntoa ea I ea Lefatše mme e bolaile batho ba bangata ka libeke tse 25 ho feta kamoo AIDS e bolaileng lilemong tsa eona tse 25 tse fetileng.  Ho tsamaea ha mabotho a mangata le libaka tse atamelaneng nakong ea Ntoa ea I ea Lefatše ho ile ha etsa hore e ate le ho fetoha ka potlako; menyetla ea masole ea ho tšoaroa ke feberu ea Spain e kanna ea eketseha ka lebaka la khatello ea maikutlo, khaello ea phepo e nepahetseng le tlhaselo ea lik'hemik'hale. Lits'ebeletso tse ntlafalitsoeng tsa lipalangoang li ile tsa nolofalletsa masole, basesisi ba sekepe le baeti ba sechaba hore ba phatlalatse lefu lena.
 

Sengoloa se ka sehloohong: Ho hanyetsa lithibela-mafu 
Likokoana-hloko tse thibelang likokoana-hloko ka linako tse ling li bitsoa superbugs. Li ka kenya letsoho ho hlaha mafu a seng a laoloa hantle ha joale. Mohlala, linyeoe tsa lefuba tse hanyetsanang le mekhoa e tloaehileng ea kalafo li lula e le lebaka le tebileng ho litsebi tsa bophelo bo botle. Hoo e ka bang halofo ea milione ea lefuba le phekolang lefuba le sa phekoleheng ka bongata, MDR-TB, e hakanyetsoa selemo se seng le se seng. China le India li na le tekanyetso e phahameng ka ho fetisisa ea TB e hanyetsanang le meriana. Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo (WHO). e tlaleha hore batho ba ka bang limilione tse 50 lefatšeng ka bophara ba tšoaelitsoe lefu la MDR, ka liperesente tse 79 tsa linyeoe tseo li hanana le lithibela-mafu tse tharo kapa ho feta. Ka 2005, ho tlalehiloe linyeoe tse 124 tsa MDR TB United States. Lefuba le hanyetsanang le lithethefatsi haholo (XDR TB) le ile la tsebahala Afrika ka 2006, mme kamora moo la fumanoa le fumaneha linaheng tse 49, ho kenyeletsa le United States. Ho na le liketsahalo tse ka bang 40,000 tsa XDR-TB ka selemo, WHO e hakanya.

Lilemong tse 20 tse fetileng, libaktheria tse tloaelehileng tse kenyeletsang Staphylococcus aureus, Serratia marcescens le Enterococcus, li hlahisitse ho hanyetsa lithibela-mafu tse fapaneng tse kang vancomycin, hammoho le lihlopha tsohle tsa lithibela-mafu, tse kang aminoglycosides le cephalosporins. Likokoana-hloko tse loantšang likokoana-hloko li fetohile sesosa sa bohlokoa sa tšoaetso e amanang le bophelo bo botle (nosocomial) (HAI). Ntle le moo, ts'oaetso e bakoang ke mafu a fumanoang ke setereke ea methicillin Staphylococcus aureus (MRSA) ho batho ba phetseng hantle e atile khafetsa lilemong tsa morao tjena.
 

Mefuta ea vaerase ea hemorrhagic ke mafu a tšoaetsanoang haholo le a bolaeang. Mehlala e kenyelletsa lefu la vaerase ea Ebola, feberu ea Lassa, Rift Valley fever, lefu la vaerase ea Marburg le Bolivian hemorrhagic fever. Batho ba nang le tšoaetso ea hemorrhagic ba na le matla a ho ba le lefu la seoa. Matla a bona a ho hasana ka potlako ho baka lefu la seoa a fokola hobane ho fetisoa ha livaerase tsena ho hloka kamano e haufi le motho ea tšoaelitsoeng, 'me motho ea nang le tšoaetso o na le nako e khuts'oane pele a hlokahala. kapa bokuli bo tebileng. Nako e khuts'oane lipakeng tsa motho ea tšoaetsanang le ho qala hoa matšoao e lumella litsebi tsa bongaka ho beha batho ba tšoaelitsoeng kapele, le ho ba thibela ho tsamaisa pathogen kae kapa kae.
 

Lingoloa tsa mantlha: Seoa sa vaerase ea Zika sa 2015-16, vaerase ea Zika, le feberu ea Zika. Ho phatloha ha vaerase ea Zika ho qalile ka selemo sa 2015 mme ho matlafala ho tloha qalong ea selemo sa 2016, ho bile le linyeoe tse fetang limilione tse 1.5 linaheng tse fetang 12 tsa Amerika. Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo o lemositse hore Zika o na le monyetla oa ho ba seoa sa lefats'e se phatlohang haeba tšenyo e sa laoloe.




#Article 79: Maleme a Afrika Borwa (1625 words)


Maleme a Afrika Borwa Bonnyane bja masome tharo hlano a maleme ao a lego a setlogo a Afrika Borwa a bolelwa ka repabliking, a masome ke oa a lego maleme a semmušo a Afrika Borwa: Ndebele, Pedi, Sotho, Swati, Tsonga, Tswana, Venḓa, Sexhosa, Sezulu le Seafrikanse. Leleme la lesome tee ke Seisimane, leo e lego leleme la pele leo le šomišiwago ka palamenteng le dipolelong tša semmušo, maleme ka moka a semmušo a lekana pele ga molao, ebile maleme ao a sego a semmušo a bolokegilwe ka tlase ga , le ge a ma nnyane a ngwadilwe ka maina. Leleme ya maswao la Afrika Borwa le na le tumelelo ya molao le ge e se lemele la semmušo, le ge go bile le lesolo le kgothaletšo ya palamente gore e be leleme la semmušo. 

Maleme ao a sego a semmušo le ao a ma nnyane a kenyeletša le ao a tšewago a le maleme a pele a setšhaba sa Afrika Borwa: Khoekhoegowab ,! Orakobab, Xirikobab, N | uuki ,! Xunthali, le Khwedam ; le maleme a mangwe a se Afrika, bjalo ka SiPhuthi, IsiHlubi, SiBhaca, SiLala, SiNhlangwini ( IsiZansi), SiNrebele (SiSumayela), IsiMpondo / IsiMpondro, KheLobedu, SePulana, HiPai, SeKutswe, SeṰokwa, SeHananwa, SiThonga, SiLaNgomane, SheKgalagari, XiRhonga le a mangwe. Ma-Afrika Borwa a mantšhi a kgona go bolela maleme a go feta le le tee, ebile gantšhi go na le phapanyo ya perekišo ya dibopego t aleleme la semmušo le le le sego la semmušo bakeng sa baboledi ba lemele leo le sego la semmušo. 

Leleme leo le tlwaelegileng leo le bolelwago e le lemele la pele ka ma Afrika Borwa ke Se-Zulu (23 peresente), gwa latela Se-Xhosa (16 peresente), le Se-Afrikaans (14 peresente). Seisimane ke leleme la bone la go tlwaelega e le leleme la pele mo nageng (9.6%), eupša e kwišišwa dinaga ditoropong tše dintšhi ebile ke yona leleme leo le šomišwago kudu mmušong le merekong ya ditaba.  

Bogolo bja batho ba Afrika Borwa ba bolela leleme la go tšwa ga le le tee lekala, go a mabedi, la maleme a pele a Bantu ao a emetšwego ka Afrika Borwa: lekala la Sotho-Tswana (yeo e kenyeletšago maleme a semmušo a lego Sesostho sa Borwa, Sesotho sa Leboa le Setswana), goba lekala la Nguni (yeo e kenyeletšago maleme a semmušo a lego Zulu, Xhosa, Swati le Ndebele). Baboledi ba leleme leo le lego ka gare ga e ngwe ya dihlopha tše tše pedi ba kgona bolela maleme ao a mangwe a lego ka gare ga sehlopha seo. 

Maleme a setlogo a Afrika ao a lego a Afrika Borwa ao a lego a semmušo, ebile a bolelwa kudu, a ka aroganywa go dihlopha tše pedi tša madulo, maleme a Nguni e le ona a bolelwago ka kudu, bontšhi ka borwa-botlabela bja naga (lebopong la Lewatleng la India) le maleme a Sotho-Tswana a bolediwa kudu ka lebowa la naga kgojana kua nageng, bjalo ka Botswana le Lesotho. Gauteng ke porofense yeo e na le go le maleme a mantšhi a go tšwa go ditšo tša go fapana fapana, e na le dinomoro tša go nyaka go lekana tša diboledi tša Nguni, Sotho-Tswana le Indo-European, le hlohleletšo ya Khoekhoe. Se se dirile gore go be phatlalatšo ya lemele la toropong leo le sego la semmušo, Tsotsitaal goba S'Camtho/Ringas, dinaga toropong tše dikgolo ka mo porofenseng, yeo e phatlaletšego naga ka moka. 

Tsotsitaal ka sebopego sa yona e le “Flaaitaal” e tšwa go leleme la se-Afrikaans, leleme la gotšwa ga se-Dutch, e lego leleme la go bolediwa kudu ka bodikela bja naga ( le Northern Cape ). 61 lekgolong ya batho ba bašweu le 76 lekgolong ya ma-Coloured ba e bolela bjalo ka leleme la pele. Lentšu le la morafo, ka bontšhi, le tšeyiwa gora “merafo e mentši”, ka ge le emela dihlopha tša Creole, eupša bontšhi bja bona ba na le bohwa bja bo-Khoekhoe, ebile bontšhi (kudu Mamoseleme a Cape) le bona ke ditlogolo tša dihlopha tša makgoba tšeo di tlišitšwego ke (VOC) go tšwa mafelong a go hwetša makgoba kua bodikela le bohlabela bja Afrika, le go tšwa dikoloning tša tsela ya kgwebo tša yona tša lewatleng la India. 

Mathopša a dipolotiki a go tšwa koloning ya VOC ya  le bona ba tlišitšwe Cape, ebile tše di hlomile hlohleletšo e kgolo ya go hloma se-Afrikaans, kudu hlohleletšo ya Malay, le dikgatišo tša yona tša Jawi tša pele. Mothomi wa tše ne e le mothei wa Bomoseleme ka Cape, Sheikh Abadin Tadia Tjoessoep (a tsebiwago e le Sheikh Yusuf). Hajji Yusuf e be e le lešika la bogoši le le kaone, e le motlogolo wa Sultan Alauddin wa Gowa, yeo lehono e le go Makassar, Nusantara. Yusuf, ga mmogo le balatedi ba 49 go akaretša le basadi ba babedi, basadi ba babedi ba direthe, le bana ba 12, ba amogetšwe ka Cape ka di 2 tša Moranang 1694 ke mmušiši wa Simon van der Stel. Be ba dudišišwe polaseng ya Zandvliet, ka ntle ga Cape Town, ka maiteko a go fokotša hlohleletšo ya gagwe go makgoba ya VOC. Leano leo le paletšwe, madulo a Yusuf (a bitšwago Macassar) a ile a ba madulo a šireletšo go makgoba a mantšhi ebile gwa ba go hlomilwe  sa mathomo. Go tloga mo, melaetša ya Bomoseleme e ile ya phatlalatšwa go setšhaba sa makgoba sa Cape Town, ebile badudi ba be bale bohlokwa go hlomeng gwa se-Afrikaans. Ela hloko ka ge ma  e le bona ba go bula madibogo dipuku tša mathomo tša se-Afrikaans, di ngwadilwego ka , yeo e tšeilwego go , go dirišwa dihlaka tša Searaba go emela tša se-Afrikaans go dilo tša bodumedi le tša tšatši ka tšatši. Se-Afrikaans sona, se tšwa go mehuta ya leleme la se-Dutch leo le bolelwago ke setšhaba sa  sa ǁHuiǃgaeb (leina la Khoekhoe ka tikologong ya Cape Town), bjalo ka leleme la go rekiša pele le ka nako ya pele ya taolo ya VOC. Ge ma-Khoekhoe a mantšhi a hlasela ke leuba la sekononyane, ge ba bangwe ba fentšwe e le makgoba ya  beng ba naga bao ba tsentšwego ke VOC, se-Afrikaans se tšeetše maleme ya Khoekhoe legato bjalo ka leleme lago bolelwa kudu ka Cape. E bile leleme la naga la go aroganya la batho ba  (Xiri goba Griekwa), yeo be ele ya sehlopha sa Khoekhoe. 

Se-Afrikaans se bolelwa bohare le leboa bja naga, bjalo ka leleme la bobedi (goba la boraro goba la bone) ke batho ba Afrika Borwa ba baso (yeo, ka Afrika Borwa, e ra gore badudi ba go bolela ) bao ba dulago dipolaseng. 

Taelo ya go balwa ga batho ya 2011 e begile dilo tše di latelago ka phahlalatšo ya baboledi tša maleme a pele: 

Maleme a mangwe a bolelwago ka Afrika Borwa ao a sa bolelwago ka gare ga molaotheo, a akaretša ao a šetše a boletšwe ka godimo, bjalo ka KheLobedu, SiNrebele, SiPhuthi, ga mmogo le maleme ao a hlakanego bjalo ka Fanakalo (leleme la pidgin leo le šomišwago bjalo ka leleme leo le hlakanego ka intasteri ya tša meepo), le Tsotsitaal goba S'Camtho, leleme leo le kgweditšego šomišo ka bophara bjalo ka leleme leo e sego la semmušo. 

Maleme a mantšhi, ao a sego a semmušo be a bitšiwa mebolelo ya maleme a semmušo, yeo ka bogolo e latela ditiro tša Khethollo tša Bantustans, mo e le gorego badudi ba bannyane be ba kwišišwa go yela  ya semmušo ya Bantustan goba Nageng. 

Palo e kgolo ya bafaladi ba go tšwa Yuropa, go gongwe ka Afrika, le kontinente ye e nyenyane ya India (kgolo-golo ka lebaka la tumelelano ya tshepedišo ya ma-India ya Brithania) e bolela gore maleme ao a fapaneng a ka kwetšagala dikarolong tše dingwe tša Afrika Borwa. Ka baagi ba kgale ba bafaldi go na le: Segerike, Segujarati, Hindi, Sepotoketsi, Tamil, Telugu, Urdu, SeYiddish, Setaliana le dinomoro tše nyenyane tša baboledi ba se-Dutch, Sefora le Jeremane. 

Maleme ao a sego a semmušo a ka šomišwa bjalo ka maleme a semmušo moo go rerilweng gore maleme ao a atile. Gabohlokwa le go feta, maleme a a na le mešomo ya bohlokwa go ditšhabeng tše dingwe go bao boitsibi ba bona bo amanang kudu le leleme leo le boitsibi bja sešo se sa maleme a a SA a sego a semmušo. 

Leleme leo le golang ka kudu leo e seng leleme la semmušo ke Sepotokisi - la pele e bolela ke bafaladi ba go tšwa Portugal, kudu-kudu Madeira gomme kamorago ke batho ba baso le ba bašweu le bafaladi ba go tšwa Angola le Mozambique ka morago gage ba thopile tokologo go tšwa go Portugal ebile bjale ke bafaladi ba morago-bjale ba go tšwa nageng tšeo - gape lego oketšega kudu Sefora, yeo e bolelwago ke bafaladi ba go tšwa Sefora Afrika Bogare . 

Morago-bjale, baboledi ba maleme a Leboa, Bogareng le Bodikela bja Afrika ba fihlile Afrika Borwa, gagolo ditoropong tše kgolo, kudu Johannesburg le Pretoria, eupša le Cape Town le Durban. 

Kgaolo ya 1 (Ditokištšo tša Motheo), Karolo ya 6 (Maleme) ya Molaotheo wa Afrika Borwa ke motheo wa mmušo wa molao wa maleme. 

Mengwalo ya Seisimane ya molao-motheo o o saenileng ke mopresidente Nelson Mandela ka la 16 Manthole 1996 e šomiša (kudu) maina a maleme ao a bontšhitšwego go maleme ao ka bo ona. Sesotho e ra Sotho sa Borwa, gomme IsiNdebele e ra Ndebele sa Borwa. Ngangišano e aparetše go bitšwa ga Northern Sotho joalo ka Sepedi (mobolelo wa yona o mo golo) bakeng sa yeo e kwešišegago Sesotho sa Leboa (yeo be e bitšiwa ka yona ka Molaotheong wa Nakwana wa 1993). Mopeleto wa Venda le wona o fošagetše, o fetoletšwe go Tshivenda bakeng sa Tshivenḓa yeo e nepagetšego.     

Molaotheo o bolela ka leleme la maswao ka kakaretšo go na le Leleme la Maswao la Afrika Borwa. 

Se se latelang se tšwa go matseno ya Molaotheo wa Afrika Borwa: 




#Article 80: Rabara ea tlhaho (2591 words)


Sengoloa sena se bua ka polasetiki ea tlhaho thepa. Bakeng sa lisebelisoa tsa rabara tse entsoeng ke motho, bona rabara ea Synthetic.

Rabara ea tlhaho, e boetseng e bitsoang ka mabitso a mang a India rabara, latex, rabara ea Amazonia, Caucho kapa caoutchouc, joalo ka ha e hlahisitsoe qalong, e na le li-polymer tsa isoprene ea organic, e nang le litšila tse nyane tsa metsoako e meng ea tlhaho, le metsi. Thailand le Indonesia ke tse peli tse hlahisang bahlahisi ba rabara. Mefuta ea polyisoprene e sebelisoang e le li-ruble tsa tlhaho e khetholloa e le li-elastomers.

Hajoale rabara e kotuloa haholo ka sebopeho sa latex ho tsoa sefateng sa rabara kapa ho ba bang. Mokotla ke setlamo se thata, se seholo se bopehileng ka ho etsa ts'oaro ka makhapetla le ho bokella mokelikeli ka likepeng ka mokhoa o bitsoang ho teba. Joale latex e hloekisoa ka rabara e loketseng ts'ebetso ea khoebo. Libakeng tse kholo, latex e lumelloa ho kopanya ka kopanong ea pokello. Likopu tse kopaneng li bokelloa ebe li sebetsoa ka mekhoa e omileng ea ho bapatsa.

Rabara ea tlhaho e sebelisoa haholo lits'ebetsong le lihlahisoa tse ngata, ekaba li le mong kapa li kopantsoe le lisebelisoa tse ling. Boholo ba mefuta ea eona e sebetsang, e na le tekanyo e kholo ea ho otlolla le ho sebetsa ka thata, 'me ha e na metsi haholo.

Mohloli o moholo oa khoebo oa mofuta oa khale oa rabara ke sefate sa rabara sa Amazonia (Hevea brasiliensis), setho sa lelapa la spurge, Euphorbiaceae. Mofuta ona oa khethoa hobane o hola hantle tlasa temo. Sefate se laoloang hantle se arabela ho lema ka ho hlahisa latex e fetang lilemo tse 'maloa.

Rabara ea Vietnam, eo pele e neng e le mohloli o moholo oa rabara, Lifate tsa Rubber tsa Vietnam li nahaneloa gỗ cao su

Tšebeliso ea pele ea rabara e entsoe ke litso tsa matsoalloa a Mesoamerica. Bopaki ba khale ba ho epolloa ha lintho tsa khale ba tšebeliso ea mosi oa tlhaho oa Hevea bo tsoa moetlong oa Olmec, moo rabara e neng e sebelisoa pele ho etsa libolo bakeng sa bolo ea maoto ea Mesoamerican. Rubber e ile ea sebelisoa hamorao ke litloaelo tsa Maya le Maaztec - ho ekelletsa ho etsa libolo Maaztec a sebelisa rabara bakeng sa merero e meng e kang ho etsa lijana le ho etsa masela a sa keneleng metsi ka ho a kenya ka litlolo tsa latex.

Charles Marie de La Condamine o tsebahala ka ho hlahisa sampole ea rabara ho Académie Royale des Sayenzi tsa Fora ka 1736. Ka 1751, o ile a hlahisa pampiri ke François Fresneau ho Académie (e phatlalalitsoeng ka 1755) e hlalosang boholo ba thepa ea rabara. Sena se se se bitsoa pampiri ea pele ea mahlale ka rabara. [9] Engelane, Joseph Priestley, ka 1770, o hlokometse hore sengoathoana sa thepa e ne e le se setle haholo bakeng sa ho lahla matšoao a pensele pampiring, ke ka lebaka leo lebitso rabara. Butle-butle e ile ea potoloha England. Ka 1764 François Fresnau o ile a fumana hore turpentine e ne e le solvent ea rabara. Giovanni Fabbroni o tsejoa ka ho sibolloa ha naphtha e le solvent ea rabara ka 1779.

Amerika Boroa e ntse e le mohloli oa mantlha oa rabara ea latex e sebelisitsoeng boholo ba lekholo la bo19 la lilemo. Khoebo ea rabara e ne e laoloa haholo ke lithahasello tsa khoebo empa ha ho na melao e neng e thibela ka kotloloho ho tsamaisoa ha peo kapa limela. Ka 1876, Henry Wickham o ile a theola peo ea sefate sa rabara ea Amazoni e 70,000 ho tsoa Brazil mme a e isa Kew Gardens, England. Ke 2,400 feela ea ana e ileng ea mela. Joale lipeo li ile tsa romeloa India, British Ceylon (Sri Lanka), Dutch East Indies (Indonesia), Singapore le Brithani Malaya. Malaya (eo hona joale e leng Peninsular Malaysia) hamorao e ile ea e-ba moqapi e moholo ka ho fetisisa oa rabara.

Mathoasong a 1900, Congo Free State ea Afrika le eona e ne e le mohloli oa bohlokoa oa rabara ea tlhaho, e neng e bokelloa haholo ke basebetsi ba qobelloang. Puso ea kolone ea Morena Leopold II e ile ea qobella ka sehlōhō ho etsa litekanyetso tsa tlhahiso. Maano a ho qobella litšupiso tsa rabara a kenyelletsa ho tlosa matsoho a bahlaseluoa ho paka hore ba bolailoe. Hangata, masole a ne a khutla litlhaselong a nkile libaskete tse tletse matsoho a khehiloeng. Metse e hanang e ile ea felisoa ho khothaletsa ho latela melao ea sebaka ka seng. Bakeng sa tlhaiso-leseling e ngata naheng ea Congo Free State ho fumana leseli le eketsehileng ka khoebo ea rabara naheng ea Congo Free State ho elella bofelong ba bo-1800 le mathoasong a bo-1900.

India, temo ea khoebo e ile ea hlahisoa ke balemi ba Borithane, leha maiteko a ho leka ho holisa rabara molemong oa khoebo a qalisoa khale ka 1873 ho Calcutta Botanical Gardens. Ho ile ha thehoa masimong a Hevea a pele ho Thattekadu, Kerala ka 1902. Lilemong tsa morao, semela se ile sa atolohela Karnataka, Tamil Nadu le Lihlekehlekeng tsa Andaman le tsa Nicobar tsa India. India kajeno ke moqapi o moholo ka ho fetisisa lefatšeng oa 3 le moreki e moholo oa 4.

Ho la Singapore le Malaya, tlhahiso ea khoebo e ile ea khothaletsoa haholo ke Sir Henry Nicholas Ridley, ea sebeletsang e le Motsamaisi oa pele oa Saense oa Singapore Botanic Gardens ho tloha ka 1888 ho fihlela ka 1911. O ile a tsamaisa peo ea rabara ho balemi ba bangata mme a qapa mokhoa oa pele oa ho theola lifate bakeng sa latex ntle le ho senya sefate. Ka lebaka la ho khothaletsa chai ena e matla, o ratoa haholo ke lebitso la bosoasoi Mad Ridley.

Rubber (gỗ cao su)e bonts'a thepa e ikhethang ea 'mele le ea lik'hemik'hale. Boitšoaro ba khatello ba khatello ba Rubber bo bonts'a phello ea Mullins le phello ea Payne mme hangata e etsoa e le hyperelastic. Mefuta ea Rubber e lla.

Ka lebaka la boteng ba likhoele tsa C-H tse fokolisang karolo e 'ngoe le e' ngoe e pheta-phetoang, rabara ea tlhaho e kotsing ea ho hlaseloa hape e le ho ela hloko ho hohlana ha ozone.

Li-sol sol tse ka sehloohong tsa rabara ke turpentine le naphtha (petroleum). Hobane rabara ha e qhibilihe habonolo, thepa eo e aroloa hantle ka ho e kopanya pele e qoelisoa.

Tharollo ea ammonia e ka sebelisoa ho thibela ho putlama ha latex e tala.

Rubber e qala ho qhibiliha ka nako e ka bang 180 ° C (356 ° F).

Ho ile ha hlahisoa lirabara tse fetang limilione tse 28 tsa rabara ka selemo sa 2017, tseo mohlomong tsona 47% e neng e le tlhaho. Kaha bongata bo entsoe ka bongata, bo nkiloeng ka peterole, theko ea rabara ea tlhaho e ikemiselitsoe, ho isa tekanyong e kholo, ka theko e teng lefatšeng ka bophara ea oli e sa reng letho. Asia e ne e le mohloli o ka sehloohong oa rabara ea tlhaho, e bile lipalo tse ka bang 94% ka 2005. Bahlahisi ba bararo ba kholo ka ho fetisisa, Thailand, Indonesia (lithane tse limilione tse 2,4) le Malaysia, hammoho ba etsa hoo e ka bang 72% ea tlhahiso eohle ea tlhaho ea rabara. Rabara ea tlhaho ha e lengoe hohle naheng ea eona ea matsoalloa a Amerika Boroa ka lebaka la ho hlaha ha lekhasi la Amerika Boroa blight, le tse ling tse jang tlhaho.

Rubber latex e ntšoa lifateng tsa rabara. Nako ea bophelo ba moruo ea lifate tsa rabara masimong e batla e le lilemo tse 32 - ho fihlela lilemo tse 7 tsa karolelano ea lilemo le lilemo tse ka bang 25 tsa karolo e behang.

Tlhokahalo ea mobu e entsoe hantle, e khangoa ke mobu, e nang le mefuta ea laterite, ea morao-rao, mefuta ea mokokotlo, mobu o sa khubelu kapa o mofubelu.

Maemo a leholimo a bakeng sa kholo e nepahetseng ea lifate tsa rabara ke:

Pula e na le lisentimitara tse 250 (98 ka) ka nepo li tsamaisoa ka mokhoa o tšoanang ntle le komello e nang le pula le bonyane matsatsi a 100 a pula ka selemo

Mocheso oa mocheso o ka bang 20 ho isa ho 34 ° C (68 ho isa ho 93 ° F), o nang le moelelo oa khoeli le khoeli oa 25 ho isa ho 28 ° C (77 ho isa ho 82 ° F)

Mongobo oa Atmospheric oa hoo e ka bang 80%

Hoo e ka bang lihora tse 2000 khanya ea letsatsi ka selemo ka tekanyo ea lihora tse tšeletseng ka letsatsi ho pholletsa le selemo

Ho ba sieo ha meea e matla

Mehala e mengata e fanang ka chai e phahameng e entsoe molemong oa ho lema. Li-clones tsena li hlahisa li-kilos tse fetang 2 000 ka hektare (1,800 lb / acre) ea rabara e ommeng ka selemo, tlasa maemo a matle.

Mosali oa Sri Lanka ea kotulang rabara, c. 1920

Libakeng tse kang Kerala le Sri Lanka moo likokonate li le ngata haholo, halofo ea khokonate e ne e sebelisoa e le sejana sa pokello ea latex. Lipitsa tsa letsopa tse khabisitsoeng kapa aluminium kapa polasetiki li ile tsa ata haholo ho la Kerala le linaheng tse ling. Likopi li tšehelitsoe ke terata e potileng sefate. Terata ena e kenyelletsa seliba kahoo e ka otloloha ha sefate se ntse se hola. Mokotla o lebisoa ka senoelong ke spout ea galvan e kentsoeng ka lekhapetleng. Ho kopanya hangata ho etsahala hoseng., Ha khatello ea kahare ea sefate e phahame haholo. Tapper e ntle e ka phunya sefate metsotsoaneng e meng le e meng e 20 ka ts'ebetsong e tloaelehileng ea halofo ea moea, 'me boholo bo tloaelehileng ba mosebetsi bo pakeng tsa lifate tse 450 le 650. Lifate hangata li tlangoa ka matsatsi a mang kapa a boraro, leha ho ntse ho sebelisoa mekhoa e mengata ho lekantsoeng ha nako, bolelele le palo ea likhahla. Li-tappers li ne li ka roala lekhapetla ka sekepe se tšesaane. Lits'oaetso tsena tse thellang li ile tsa lumella li-latex hore li phalle litsing tse fumanehang kantle kapa mokokotlo oa bark oa sefate. Hobane cambium e laola kholo ea sefate. kholo e emisa haeba e khaotsoe. Kahoo, thepha ea rabara e hloka ho nepahala, e le hore litheko li se ke tsa ba ngata haholo ha li fuoa boholo ba sefate, kapa tse tebileng haholo, tse ka sitisang kholo ea tsona kapa ea e bolaea. 

Ho tloaelehile ho penta mochini bonyane habeli, ka linako tse ling makhetlo a mararo, nakong ea bophelo ba sefate. Bophelo ba moruo ba sefate bo ipapisitse le hore theipi e etsoa hantle hakae, kaha ntho ea bohlokoa ke tšebeliso ea makhapetla. Tekanyetso e tloaelehileng ea Malaysia bakeng sa ho omanya letsatsi le leng le le leng ke lisenthimithara tse 25 (halofo) ka selemo. Methapo e nang le lipalesa tsa latex ka makhapetla e nyoloha ka sekhahla ho ea ka ho le letona. Ka lebaka lena, hangata ho kuta ho poma hangata ho nyolohela ka letsohong le letšehali ho khaola li-tubes tse eketsehileng.

Lifate li theola latex hoo e ka bang lihora tse 'ne,' me li emisa joalo ka tlhaho ha li thepa, 'me ka tsela eo li thiba likhaba tsa borashe ka makhapetla. Hangata li-tappers lia phomola ebe li ja ka mor'a ho qeta mosebetsi oa tsona oa ho theha, ebe li qala ho bokella latex ea metsi nakong ea mots'eare.

Khoele e nyane setsing sa feme

Mefuta e mene ea li-coagula tsa masimong ke kapu, treelace, hlaba le ba mosesane . E mong le e mong o na le thepa e fapaneng haholo. [30] Lifate tse ling li tsoela pele ho thekesela kamora pokello e lebisang ho palo e nyane ea hlama ea senoelo e bokelloang ho pompo e latelang. Mokotla o kopanang le sehiloeng o boetse o bokelloa e le sefate sa sefate. Lesela la sefate le senoelo sa senoelo se ikopanya bakeng sa 10-20% ea rabara e ommeng e hlahisitsoeng. Latex e kenellang mobung, chaka, e boetse e bokelloa nako le nako bakeng sa ts'ebetso ea sehlahisoa se tlase.

Khaba coagula ea rabara e nang le leqhetsoana ka seterateng sa Myanmar.

Sekhahla sa senoelo ke lintho tse kopilitsoeng tse fumanoeng ka har'a senoelo sa pokello ha sejana se tloha se etela sefate ho e tlanya hape. E hlaha ho tloha borashe bo khokhothela marakong a senoelo kamora hore moqomo o qetelle o tšeloe ka sekotjaneng, mme ho tloha ho mosesisi oa morao-rao o ile a lelekoa pele likepe tse tsamaisang borui tsa sefate li koaloa. E na le bohloeki bo phahameng ebile e bohlokoa ho feta mefuta e meng e meraro.

Rabara e sa koaeloang e sebelisetsoa likhoele; bakeng sa litheipi tse khomarelang, tse khothatsang, le tsa likhohlano; le bakeng sa rabara ea crepe e sebelisitsoeng ho kenya liaparo le liaparo tsa maoto. Rabara ea Vulcanised e na le likopo tse ling tse ngata. Ho hana ho tlatlapa ho etsa hore mefuta ea rabara e bobebe e be ea bohlokoa bakeng sa likharetene tsa koloi le mabanta a li-conveyor, 'me e etsa rabara e thata bakeng sa thepa ea pompo le lipeipi tse sebelisoang ho sebetsana le ho thellisa ho thellisang.

Ho fetoha ha rabara ho ipiletsa ka hoses, lithaoleng le li-roller bakeng sa lisebelisoa tse tsoang ho liaparo tsa malapeng ho ea ho mechini ea khatiso; botumo ba eona bo etsa hore e tšoanelehe ka mefuta e fapa-fapaneng ea menyakoe e makatsang le bakeng sa mechini e ikhethang e etselitsoeng ho fokotsa ho sisinyeha. Ho kenella ha peterole ho lekana ho etsa hore e be bohlokoa ha ho etsoa lingoliloeng tse kang li-hoses tsa moea, libalune, libolo le lilakane. Ho hana ha rabara ho metsi le ketso ea lik'hemik'hale tse ngata tse phallang ho lebisitse ho ts'ebeliso ea liaparo tsa pula, lijana tsa ho thula, le lefutso la lik'hemik'hale le meriana, le joalo ka lesela la litanka tsa polokelo, lisebelisoa tsa ho sebetsa le likoloi tsa terene ea terene. Ka lebaka la ho hanyetsa ha bona ka motlakase, thepa ea rabara e bonolo e sebelisoa e le sekoaelo le bakeng sa liatlana tse sireletsang, lieta le likobo; rabara e thata e sebelisoa bakeng sa lingoliloeng tse kang matlo a mohala, likarolo bakeng sa sete ea radio, limithara le lisebelisoa tse ling tsa motlakase. Ho lekana ha moferefere oa rabara, o phahameng holim'a libaka tse omeletseng ebile o le tlase libakeng tse metsi, ho lebisa ts'ebelisong ea ona ea belting le phepelo ea metsi ka lipompong tse nang le metsi a mangata. Mabolo a rabara a India kapa libolo tsa lacrosse li entsoe ka rabara.

Hoo e ka bang lithane tse limilione tse 25 tsa rabara li hlahisoa selemo se seng le se seng, 'me karolo ea 30 lekholong ke ea tlhaho. Se setseng ke rabara ea maiketsetso e nkiloeng mehloling ea petrochemical. Phello e holimo ea tlhahiso ea latex e fella ka lihlahisoa tsa latex tse kang liatlana tsa bongaka, likhohlopo, libalune le lihlahisoa tse ling tse theko e phahameng haholo. Bohareng bo bohareng bo hlahisoang ka thepa ea tlhaho ea rabara e boletsoeng ka ho fetisisa e qetella e le lithaoleng empa hape le ka mabanta a tsamaisang thepa, lihlahisoa tsa metsing, wipers ea moea le thepa e ferekaneng. Rabara ea tlhaho e fana ka elasticity e ntle, ha lisebelisoa tsa maiketsetso li fana ka ho hanyetsa hofihlela lintho tsa tikoloho joalo ka oli, mocheso, lik'hemik'hale le khanya ea ultraviolet.  ke rabara e kopantsoeng le ho kenngoa ts'ebetsong ea litšila ho theha li-link tsa sefapano kahare ho matrix a rabara.




#Article 81: Sofía Rosado (181 words)


Sofía Rosado (ea hlahetseng Guayaquil, 1988) ke sebapali sa 'mino oa lipina oa Ecuador,' mino oa piano, 'mino oa liletsa le sebini sa harepa. Setaele sa hae se shebile mmino oa khale, 'mino oa Ecuador le sanjuanito ea Andes. Ke morali oa moqapi le sengoli Sebastián Rosado.

Sebakeng sa Conservatory sa Antonio Neumane o ithutile piano le konsarete Elina Manzano, le ho bina ka lipina le Maestro Giovanni Ortiz; Musiamong oa Masepala oa Mmino o Tummeng, Julio Jaramillo o ile a ithuta harepa le Ernesto Guerra. Hape ke motantsi oa motjeko oa khale le morethetho oa tropike (Salsa).

E ne e le sebini se le seng ka Chamber Orchestra ea Musiamo oa Masepala. E ne e le karolo ea sehlopha sa 'mino sa Guayaquil Symphony Orchestra le Beatriz Parra Foundation. O sebelitse setsing sa Centro Cultural Libertador Simón Bolívar hape e le sebini sa sehlopha sa 'mino oa liletsa sa Musiamo oa Masepala, Setsing sa Centro Cívico, lebaleng la Sánchez Aguilar, le holong ea boithabiso ea Centro de Arte moo e neng e le karolo ea bapalami ba opera La Traviata.




#Article 82: Ecuador (398 words)


Lebitso la semmuso: Republic of Ecuador

Katoloso: 256,370 KM2

Motse-moholo: Quito

Sebopeho sa Mmuso: Rephabliki

Puo ea Sebele: ”Sepanishe ke puo ea semmuso naheng ea Ecuador; Sepanishe, Kichwa le Shuar ke lipuo tsa semmuso tsa likamano tsa setso. Lipuo tse ling tsa baholo-holo li sebelisoa ka molao ho batho ba matsoalloa libakeng tseo ba lulang ho tsona le ho latela melao e thehiloeng ke molao. Mmuso o tla hlompha le ho khothaletsa paballo le ts'ebeliso ea ona 

Mohoo oa Pele oa Boipuso: Phato 10, 1809

Ntoa ea Boipuso: Ntoa ea Pichincha, la 24 May, 1822

Ho qala ha mehla ea Rephabliki: la 13 Mots'eanong 1830 (karohano ea Ecuador le Gran Colombia)

Yuniti ea Chelete: dolara ea Amerika.

Ecuador e fumaneha ho equator, Amerika Boroa, ke ka lebaka leo sebaka sa eona se fumanehang kahare ho naha.E lekanyetsa leboea le Colombia le boroa le bochabela le Peru. Ka bophirima e moeling oa Leoatle la Pacific.E arotsoe ka libaka tse nne, moo liprofinse tse 24 li ajoang. Lebopong la Pacific ke liprofinse tsa Esmeraldas, Manabí, Los Ríos, Guayas, El Oro le Santa Elena. Lithabeng, karolong e ka leboea ea Andes, ho na le Carchi, Imbabura, Pichincha, Santo Domingo de los Tsáchilas, Cotopaxi, Tungurahua le Chimborazo; karolong e ka boroa ke Bolívar, Cañar, Azuay le Loja. Amazon, leha ho le joalo, ho na le Sucumbíos, Napo, Pastaza, Orellana, Morona Santiago le Zamora Chinchipe. Sebakeng sa insular, Lihlekehleke tsa Galapagos, tse entsoeng ka lihlekehleke tse leshome le metso e meraro tse kholo.

Ecuador e entsoe ka libaka tsa tlhaho tsa 4 tse leng: Coast, Sierra, Oriente le Galapagos.

Ka lebaka la boemo ba eona, Ecuador e na le limela le liphoofolo tse ngata tse fapaneng, e leng e 'ngoe ea linaha tse nang le limela le limela tse ngata lefatšeng.

Ho boleloa hore mefuta e meng e nkoang e khethehile ho Ecuador e hlahile, joalo ka: El Pasillo, el Yaraví, el Fandango kapa El Pasacalle. Tsena li sebelisa lisebelisoa tse khethehileng tsa libaka tsa Ecuador mme ka lona lebaka leo, li ile tsa tuma haholo meketeng ea setso esita le bophelong ba letsatsi le letsatsi ba MaEcuador.

Hajoale, Ecuador le eona e susumetsoa ke mefuta ea kantle ho naha; Ka lebaka lena, o ka mamela morethetho o fapaneng oa hajoale joalo ka pop, rock, elektroniki le tse ling tse ngata ntle le ho lahleheloa ke semelo se ikhethileng sa morethetho oa Latin.




#Article 83: Pablo Jarrín (168 words)


Pablo Stalyn Jarrín Anchundia, ke setsebi sa lipalo sa Ecuadorian le physiotherapist, ea hlahetseng Guayaquil ka 1983.

Mora oa Pablo Jarrín C. le Leonor Anchundia P. ho tloha lilemong tsa 6 o ile a qala ho bokella lichelete tsa tšepe, ho tloha 2016 ho isa 2019 o ngotse lingoloa tse 'maloa tsa mahlale. O sebelitse sepetleleng sa Luis Vernaza se Guayaquil le bakuli ba likotsi tsa mokokotlo ba ileng ba buuoa ka lisele tsa bo-mme.

Ha a le lilemo li 37 e ne e le setho sa ho qala sa Ecuadorian Numismatic Association. O sebelitse Sepetleleng se Akaretsang sa Leboea ho Guayaquil IESS los Ceibos nakong ea seoa sa 2020 coronavirus seoa Ecuador. 

Burnout syndrome ho matichere a theknoloji e phahameng ea sechaba.

Boitšoaro ba lefapha la kaho: lintlha tse matlafalitseng lekala lena, le litlamorao tsa tsona moruong oa Ecuador

Thuto ea lekholo la bo21 la lilemo Ecuador

Mmino ka mekhoa ea ho susumetsa ea ho ithuta ho baithuti ba thuto ea mantlha ea mantlha, boemo bo phahameng.




#Article 84: Mayotte (510 words)


Mayotte (Sefora: Mayotte, o bitsoa [majɔt]; Shimaore: Maore, IPA: [maˈore]; Malagasy: Mahori) ke lefapha la mose ho maoatle le sebaka sa Fora se bitsoang ka molao Lefapha la Mayotte (Sefora: Département de Mayotte). E na le sehlekehleke se seholo, Grande-Terre (kapa Maore), sehlekehleke se senyane, Petite-Terre (kapa Pamanzi), le lihlekehleke tse 'maloa tse potileng tsena tse peli. Mayotte ke karolo ea sehlekehleke sa Comoros, se karolong e ka leboea ea Mozambique Channel Leoatleng la India ho tloha lebopong la Afrika Boroa-bochabela, lipakeng tsa leboea-bophirima ho Madagascar le leboea-bochabela ho Mozambique. Boemo ba lefapha la Mayotte ke ba morao-rao mme sebaka sena se sala, ka lehlakoreng le leng, se futsanehileng ka ho fetisisa Fora. Mayotte leha ho le joalo e ruile haholo ho feta linaha tse ling tsa Channel ea Mozambique, e e etsang sebaka se seholo sa bajaki ba seng molaong.

Sebaka sa naha ea Mayotte se boholo ba lisekoere-k'hilomithara tse 374 (144 sq mi) mme, ka batho ba eona ba 279,471 ho latela likhakanyo tsa semmuso tsa Pherekhong 2020, e na le baahi ba bangata haholo ho baahi ba 747 ho km2 (1,935 ka sq mi). Toropo e kholo le setereke ke Mamoudzou ho Grande-Terre. Leha ho le joalo, Boema-fofane ba Machaba ba Dzaoudzi – Pamandzi bo sehlekehlekeng se haufi sa Petite-Terre. Sebaka sena se tsejoa hape e le Maore, lebitso la sehlekehleke sa eona se seholo, haholoholo ke babuelli ba ho kenyelletsoa ha sona ho Union of the Comoros.

Le ha e le lefapha, Mayotte joale e se e le karolo ea bohlokoa ea Fora, boholo ba baahi ha ba bue Sefora joalo ka puo ea bona, empa bongata ba batho ba lilemo tse 14 le ho feta ba tlaleha palo ea batho hore ba ka bua Sefora (se nang le maemo a fapaneng a phollatsi). Puo ea ba bangata ke Shimaore, e leng puo ea Sabaki e amanang haholo le mefuta e meng lihlekehlekeng tse haufi tsa Comoros. Puo ea bobeli e buuoang haholo ke Sebushi, e leng puo ea Semalagasy, eo ho eona ho nang le mefuta e 'meli, Kibushi Kisakalava, e amanang haholo le puo ea Sakalava ea Malagasy le Kibushi Kiantalaotra. Ka bobeli ba susumelitsoe ke Shimaore. Boholo ba baahi ke Mamoseleme.

Sehlekehleke sena se ne se na le baahi ba tsoang boahelani ba Afrika Bochabela mme hamorao ho ile ha fihla Maarabia, a ileng a tlisa Boislamo. Sultanate e thehiloe ka 1500. Lekholong la bo19 la lilemo, Mayotte o ile a haptjoa ke Andriantsoly, eo e neng e le morena oa Iboina naheng ea Madagascar, 'me hamorao a hloloa ke lihlekehleke tsa boahelani tsa Mohéli ebe Anjouan pele a rekoa ke Fora ka 1841. Batho ba Mayotte ba ile ba khetha ho sala ka lipolotiki e le karolo ea Fora ho referendamo ea 1974 mabapi le boipuso ba Comoros. Mayotte e ile ea ba lefapha la mose ho maoatle ka la 31 Hlakubele 2011 mme ea e-ba sebaka se kantle ho European Union ka la 1 Pherekhong 2014, kamora referendum ea 2009 e nang le sephetho se makatsang molemong oa boemo ba lefapha.




#Article 85: Ioronavirus (392 words)


Seoa sa COVID-19, se tsejoang hape e le seoa sa coronavirus, ke seoa se tsoelang pele sa lefu la coronavirus 2019 (COVID ‑ 19) se bakoang ke lefu le matla la ho hema coronavirus 2 (SARS-CoV-2). Lefu lena le ile la tsebahatsoa ka lekhetlo la pele ka Hlakubele 2019 Wuhan, China. Mokhatlo oa Lefatše oa Bophelo o phatlalalitse ho qhoma ha Pherekano ea Bophelo bo Botle ba Sechaba ea Matšoenyeho a Machaba ka la 30 Pherekhong 2020 le lefu la seoa ka la 11 Hlakubele 2020. Ho tloha ka la 23 Loetse 2020, linyeoe tse fetang limilione tse 31,6 li tlalehiloe linaheng le libakeng tse 188, tse bakileng tse fetang Mahu a 972 000; batho ba fetang limilione tse 21.7 ba folile.

Lefu lena le hasana pakeng tsa batho hangata haholo ha ba le haufi. . E kanna ea fetisoa ka libaka tse silafetseng, leha sena se sa bontšoa ka botlalo. E ka hasana ho fihlela matsatsi a mabeli pele matšoao a qala, le ho batho ba sa tsebeng letho. Batho ba lula ba tšoaetsanoa matsatsi a 7-12 maemong a itekanetseng, le ho fihlela libeke tse peli maemong a boima.
Matšoao a tloaelehileng a kenyelletsa feberu, ho khohlela, mokhathala, ho hema kapele kapa ho hema ka thata, le ho fofonela. Mathata a ka kenyelletsa pneumonia le lefu le matla la ho hema. Nako ea poloko hangata e ka ba matsatsi a mahlano empa e ka tloha ho le leng ho isa ho matsatsi a 14. Ho na le bakhethoa ba 'maloa ba ente nts'etsopele, leha ho se le ba seng ba qetileng liteko tsa bongaka ho paka polokeho le katleho ea bona. Ha ho na meriana e khethehileng e thibelang likokoana-hloko, kahoo kalafo ea mantlha hajoale ke matšoao.

Mehato e khothalletsoang ea thibelo e kenyelletsa ho hlatsoa matsoho, ho koahela molomo ha u khohlela, ho its'etleha sechabeng, ho roala sefahleho phatlalatsa, ho thibela likokoana-hloko libaka, ho fehla moea le ho sefa moea, le ho lekola le ho itšehla thajana bakeng sa batho ba belaelang hore ba na le tšoaetso. Ba boholong lefats'eng ka bophara ba arabetse ka ho kenya tšebetsong lithibelo tsa maeto, ho notlela, taolo ea likotsi mosebetsing, le ho koaloa ha lits'ebeletso ho fokotsa ho ata ha lefu lena. Libaka tse ngata le tsona li sebelitse ho eketsa bokhoni ba liteko le ho fumana mabitso a ba nang le tšoaetso.




#Article 86: Thuto (133 words)


Thuto ke mokhoa oa ho nolofatsa ho ithuta, kapa ho fumana tsebo, litsebo, litekanyetso, litumelo le litloaelo. Mekhoa ea thuto e kenyelletsa ho ruta, koetliso, ho pheta lipale, puisano le lipatlisiso tse tataisitsoeng. Hangata thuto e etsahala tlasa tataiso ea matichere, leha ho le joalo baithuti le bona ba ka ithuta. Thuto e ka etsahala maemong a hlophisitsoeng kapa ka mokhoa o sa reroang le boiphihlelo bofe kapa bofe bo ka bang le phello e ntle tseleng eo motho a nahanang, a ikutloang kapa a etsang lintho ka eona e ka nkoang e le thuto. Mokhoa oa ho ruta o bitsoa thuto.

Hangata thuto ea semmuso e aroloa ka semmuso ka mekhahlelo e kang ea sekolo sa mathomo kapa kereche, sekolo sa mathomo, sekolo se mahareng ebe koleche, univesithi kapa ho ithutela mosebetsi.




#Article 87: Ho ithuta (299 words)


Ho ithuta ke mohato oa ho fumana kutloisiso e ncha, tsebo, boitšoaro, litsebo, litekanyetso, maikutlo, le likhetho. Bokhoni ba ho ithuta bo na le batho, liphoofolo le mechini e meng; Hape ho na le bopaki ba mofuta o itseng oa ho ithuta limela tse ling. Ba bang ba ithuta hang-hang, ba susumetsoa ke ketsahalo e le ngoe (mohlala, ho chesoa ke setofo se chesang), empa tsebo e ngata le tsebo li bokellana liphihlelong tse phetoang. Liphetoho tse tlisoang ke ho ithuta hangata li nka bophelo bohle, 'me ho thata ho khetholla lintho tse ithutoang tse bonahalang li lahlehile ho tse sa fumaneheng.

Boithuto ba motho bo qala nakong ea tsoalo (e kanna ea ba ea qala pele) mme bo tsoela pele ho fihlela lefung ka lebaka la likamano tse tsoelang pele lipakeng tsa batho le tikoloho ea bona. Sebopeho le lits'ebetso tse amehang ho ithuteng li ithutoa makaleng a mangata, ho kenyeletsoa psychology ea thuto, neuropsychology, psychology ea liteko le thuto. Patlisiso makaleng a joalo e lebisitse ho khetholloeng ha mefuta e fapaneng ea thuto. Mohlala, ho ithuta ho ka hlaha ka lebaka la tloaelo, kapa maemo a maemo a holimo, maemo a sebetsang kapa ka lebaka la mesebetsi e rarahaneng joalo ka papali, e bonoang feela liphoofolong tse batlang li le bohlale. Ho ithuta ho ka etsahala ka boikemisetso kapa ntle le tlhokomeliso. Ho tseba hore ketsahalo e potelletseng e ke ke ea qojoa kapa ho baleha ho ka baka boemo bo bitsoang ho hloka thuso ha thuto. Ho na le bopaki ba thuto ea boits'oaro ba motho ka mokhoa oa boithabiso, moo tloaelo e bonoang nakong ea libeke tse 32 e le boimana, ho bonts'a hore sistimi ea methapo e ntlafalitsoe ka ho lekana mme e khahliloe ke hore thuto le mohopolo li etsahale pele haholo kholisong.




#Article 88: Dinaha (161 words)


Naha ke lipolotiki mmuso, sechaba, kapa sebaka se laoloang. Hangata ho thoe ke naha ea tsoalo ea motho, bolulo, kapa boahi.

Naha e kanna ea ba naha e ikemetseng e ikemetseng kapa karolo ea naha e kholo, joalo ka karohano e sa ikemetseng kapa e neng e ikemetse ea lipolotiki, sebaka se nang le mmuso, kapa sebaka sa tikoloho se amanang le lihlopha tsa batho ba neng ba ikemetse pele kapa ba amanang ka tsela e fapaneng le lipolotiki tse fapaneng. litšobotsi. Ha e na borena ka tlhaho.

Linaha li ka supa linaha tse ipusang le mekhatlo e meng ea lipolotiki, joalo ka Vatican City, ha ka linako tse ling e ka supa liprofinse feela. Mohlala, CIA World Factbook e sebelisa lentsoe lebaleng la eona la Lebitso la Naha ho supa mefuta e mengata e fapaneng ea boits'oaro, libaka tsa borena bo ikhethang, lihlekehleke tse se nang baahi, le litsi tse ling ntle le linaha tsa setso kapa linaha tse ikemetseng.




#Article 89: Vatican City (329 words)


Vatican City (/ ævætɪkən / semmuso 'Muso oa Motse oa Vatican (Setaliana: Stato della Città del Vaticano; Latin: Status Civitatis Vaticanae), ke naha e ikemetseng ea toropo ea Holy See, e kenelletseng kahare ho Roma, Italy.Victor City State, eo hape e tsejoang e le Vatican, e ile ea ikemela ho tsoa Italy ka Tumellano ea Lateran (1929), hape ke sebaka se ikemetseng se nang le beng ka botlalo, puso e ikhethileng, le matla le borena ba Holy See, eo ka bo eona e leng mokhatlo o ikemetseng oa molao oa machabeng, o bolokang Sebaka sa lihekthere tse 49 (121 acres) le baahi ba ka bang 825, ke naha e nyane ka ho fetisisa e ipusang lefatšeng ka bophara le ka baahi.

Joalokaha e laoloa ke Holy See, Naha ea Vatican City ke naha ea kereke kapa ea sacerdotal-monarchical (mofuta oa puso ea bomolimo) e busoang ke mopapa eo eleng mobishopo oa Roma ebile e le hlooho ea Kereke e K'hatholike. Basebetsi ba phahameng ka ho fetisisa mmuso ke baruti bohle ba K'hatholike ba tsoang lichabeng tse fapaneng. Kamora Avignon Papacy (1309–1437), bapapa ba ne ba lula haholo-holo ntlong ea borena ea Baapostola kahare ho seo hona joale e leng Vatican City, leha ka linako tse ling ba ne ba lula Quirinal Palace e Roma kapa kae kapa kae.

Holy See e qalile nakong ea Bokreste ba pele ebile ke sebaka se ka sehloohong sa babishopo sa Kereke e K'hatholike, e nang le Bakreste ba K'hatholike ba kolobelitsoeng ba ka bang limilione tse likete tse 1.313 lefatšeng ho tloha ka 2017 ho Kereke ea Latin le Likereke tse 23 tsa K'hatholike tsa Bochabela. Naha e ikemetseng ea Vatican City, e hlahile ka la 11 Hlakola 1929 ke Tumellano ea Lateran lipakeng tsa Holy See le Italy, e neng e bua ka eona joalo ka sebopuoa se secha, eseng joalo ka sesupo sa linaha tse kholo tsa Mopapa ( 756-1870), eo pele e neng e akaretsa boholo ba bohareng ba Italy.




#Article 90: Linaha tse kopaneng (524 words)


United States of America (USA), e tsejoang ka hore ke United States (US kapa U.S.) kapa Amerika, ke naha eo boholo ba eona e leng bohareng ba Amerika Leboea, lipakeng tsa Canada le Mexico. E na le liprofinse tse 50, setereke sa koporasi, libaka tse hlano tse ipusang tse ipusang le thepa e fapaneng. Ke lisekoere-k'hilomithara tse limilione tse 3,8, ke naha ea boraro kapa ea bone e kholo ka ho fetisisa lefats'eng ka kakaretso. Kaha e na le baahi ba fetang limilione tse 328, ke naha ea boraro e nang le baahi ba bangata ka ho fetisisa lefatšeng. Motsemoholo oa naha ke Washington, DC, mme toropo ea eona e nang le baahi ba bangata ke New York City.

Maindia a Paleo-India a tlohile Siberia ho ea naheng ea Amerika Leboea bonyane lilemong tse 12,000 tse fetileng, mme bokolone ba Europe bo qalile lekholong la 16th. United States e hlahile likoloneng tse leshome le metso e meraro tsa Borithane tse thehiloeng pela Leoatle le ka Bochabela. Likhohlano le Great Britain li ile tsa lebisa Ntoeng ea Bofetoheli ea Amerika (1775-1783), e ileng ea theha boipuso. Qetellong ea lekholo la bo18 la lilemo, U.S. e ile ea qala ho atoloha ka matla ho haola Amerika Leboea, butle-butle ea fumana libaka tse ncha, hangata e hapa le ho leleka Matsoalloa a Amerika, hape e amohela linaha tse ncha; ka 1848, United States e ile ea pholletsa le k'honthinente. Bokhoba bo ne bo lumelloa ka molao Amerika e ka boroa ho fihlela halofo ea bobeli ea lekholo la bo19 la lilemo, ha Ntoa ea Lehae ea Amerika e lebisa ho felisoeng ha eona. Ntoa ea Spain le Amerika le Ntoa ea I ea Lefatše li thehile US joalo ka mmuso oa lefats'e, boemo bo netefalitsoeng ke sephetho sa Ntoa ea II ea Lefatše. Nakong ea Cold War, United States le Soviet Union li ile tsa kenella lintoeng tse fapaneng tsa boemeli, empa tsa qoba likhohlano tse tobileng tsa sesole. Ba ile ba boela ba kenela Space Race, mme ba fella ka sefofane sa sebaka sa 1969 se ileng sa emisa batho pele ka Khoeli. Ho putlama ha Soviet Union ka 1991 ho ile ha felisa Cold War 'me ha siea United States e le eona feela' muso o matla oa lefatše.

United States ke repaboliki ea koporasi le demokrasi e emelang e nang le makala a mararo a mmuso, ho kenyeletsoa lekhotla le etsang molao la bicameral. Ke setho sa motheo sa Machaba a Kopaneng, Banka ea Lefatše, Letlole la Lichelete la Machabeng, Mokhatlo oa Linaha tsa Amerika (OAS), NATO le mekhatlo e meng ea machabeng. Ke setho sa ka mehla sa Lekhotla la Ts'ireletso la Machaba a Kopaneng. Linaha tsa Amerika li phahame ka mehato ea machabeng ea tokoloho ea moruo, bobolu ba mmuso, boleng ba bophelo le boleng ba thuto e phahameng. Leha e na le phapang ea chelete le leruo, United States e ntse e tsoela pele ho ba maemong a phahameng a ts'ebetso ea moruo le moruo. Ke e 'ngoe ea linaha tse fapaneng ka ho fetisisa ka merabe le merabe, mme baahi ba eona ba entsoe ka makholo a lilemo a bojaki.




#Article 91: Red Sea (136 words)


Leoatle le Lefubelu ke kou ea metsi a leoatle a Leoatle la India, e lipakeng tsa Afrika le Arabia. Khokahano ea eona le leoatle e ka boroa, ka mochophoro oa Bab el Mandeb le Koung ea Aden. Ka leboea ho eona ke Hloahloa ea Sinai, Kou ea Aqaba le Kou ea Suez (e lebisang Koung ea Suez). E koahetsoe ke moeli ke Leoatle le Lefubelu, e leng karolo ea Great Rift Valley.

Leoatle le Lefubelu le na le sebaka se ka bang 438,000 km2 (169,100 mi2), le bolelele ba lik'hilomithara tse 2250 (1398 mi), 'me - bophahamong ba lona bo boholo - 355 km (220.6 mi) ka bophara. E na le botebo bo tloaelehileng ba 490 m (1,608 ft), 'me bohareng ba Suakin Trough e fihla botebo ba eona bo phahameng ba 3,040 m (9,970 ft).




#Article 92: Atlantic Ocean (156 words)


Leoatle la Atlantic ke leoatle la bobeli le leholo ka ho fetisisa lefats'eng lohle, le nang le sebaka se ka bang 106,460,000 km2 (41,100,000 sq mi). E koahela liperesente tse ka bang 20 tsa lefatše le liperesente tse 29 tsa sebaka sa lona sa metsi. E arola Lefatše la Khale le Lefatše le Lecha.

Leoatle la Atlantic le na le sebaka se sephara, se bopehileng joaloka S se bolelele pakeng tsa Europe le Afrika ka bochabela, le Amerika ka bophirima. E le karolo e le 'ngoe ea Leoatle la Lefatše le hokahaneng, e hokahane ka leboea ho Leoatle la Arctic, ho Leoatle la Pacific ka boroa-bophirima, Leoatle la India ka boroa-bochabela, le Leoatle le ka Boroa (litlhaloso tse ling li hlalosa hore Atlantic e ntse e atoloha ka boroa ho Antarctica). Equatorial Counter Current e e arola ka leboea ho (Leoatle) Leoatle la Atlantic le Leoatle le ka Boroa (Leoatle la Atlantic) ka 8 ° N.




#Article 93: Suez Canal (508 words)


Suez Canal (Searabia: قناة السويس qanāt as-suwēs) ke tsela ea maiketsetso e bophahamo ba leoatle Egepeta, e hokahanyang Leoatle la Mediterranean le Leoatle le Lefubelu ho feta Isthmus ea Suez. Hangata ho nkuoa ho hlalosa moeli lipakeng tsa Afrika le Asia. E hahiloe ke Khamphani ea Suez Canal lipakeng tsa 1859 le 1869, e ile ea buloa ka molao ka la 17 Pulungoana 1869. Kanale e fa likepe tsa metsi tsela e otlolohileng haholoanyane lipakeng tsa Leoatle la Atlantic Leboea le maoatle a India ka leboea la Leoatle la Mediterranean le Lefubelu, ka hona ho qoba South Atlantic le boroa ba India. maoatle le ho fokotsa leeto la ho tloha Leoatleng la Arabia ho ea London, mohlala, ka lik'hilomithara tse ka bang 8,900 (5,500 mi). E namela ho tloha terminus e ka leboea ea Port Said ho ea terminus e ka boroa ea Port Tewfik toropong ea Suez. Bolelele ba eona ke 193.30 km (120.11 mi) ho kenyeletsoa liteishene tsa eona tsa phihlello tse ka leboea le boroa. Ka 2012, likepe tse 17.225 li ile tsa haola kanale (ka karolelano ea tse 47 ka letsatsi).

Kanale ea mantlha e ne e na le 'mila oa tsela o le mong o nang le libaka tse fetang Ballah Bypass le Great Bitter Lake. Ha e na senotlolo, 'me metsi a leoatle a phalla ka eona ka bolokolohi. Ka kakaretso, kanale e ka leboea ho Bitter Lakes e phallela leboea mariha le boroa lehlabula. Ka boroa ho matša, liphetoho tsa hajoale le leqhubu la Suez.

United Kingdom le Fora li ne li e-na le kanale ho fihlela ka Phupu 1956, ha Mopresidente oa Egypt, Gamal Abdel Nasser, a e natefisa — ketsahalo e lebisitseng ho Suez Crisis ea Mphalane-Pulungoana 1956. Kanala e na le thepa ebile e hlokometsoe ke Suez Canal Authority (SCA) ea Egepeta. Tlas'a Kopano ea Constantinople, e ka sebelisoa nakong ea ntoa joalo ka nakong ea khotso, ke sejana se seng le se seng sa khoebo kapa sa ntoa, ntle le khethollo ea folakha. Leha ho le joalo, kanale e phethile karolo ea bohlokoa ea leano la sesole joalo ka sebaka se khuts'oane sa metsing le ho bipetsa. Likepe tsa metsing tse nang le mabopo a leoatle le metheo ea Leoatle la Mediterranean le Leoatle le Lefubelu (Egypt le Israel) li na le tjantjello e khethehileng Suez Canal.

Ka Phato 2014, mmuso oa Baegepeta o ile oa qala kaho ho holisa le ho holisa Ballah Bypass bakeng sa 35 km (22 mi) ho potlakisa nako ea kanal. Katoloso e ne e reretsoe ho batla habeli matla a Suez Canal, ho tloha ho likepe tse 49 ho isa ho tse 97 ka letsatsi. Ka litšenyehelo tsa liponto tsa Baegepeta tse limilione tse 59,4 (US $ 8bn), morero ona o ile oa tšehetsoa ka setifikeiti sa matsete se nang le phaello se fanoeng feela ho mekhatlo ea Baegepeta le batho ka bomong. Canal e ncha ea Suez, joalo ka ha katoloso e ne e reiloe lebitso, e ile ea buloa ka thabo e kholo moketeng ka la 6 Phato 2015.




#Article 94: Mediterranean Sea (377 words)


Leoatle la Mediterranean ke leoatle le hokahantsoeng le Leoatle la Atlantic, le pota-potiloe ke Leoatle la Mediterranean mme le koetsoe ka botlalo ke mobu: ka leboea ke Boroa ba Yuropa le Anatolia, ka boroa ke Leboea la Afrika, le ka bochabela ke Levant. Le ha ka linako tse ling leoatle le nkuoa e le karolo ea Leoatle la Atlantic, hangata le bitsoa metsi a arohaneng. Bopaki ba jioloji bo supa hore lilemong tse ka bang limilione tse 5.9 tse fetileng, Mediterranean e ile ea khaoloa ho tloha Atlantic mme e ile ea hlakoloa ka botlalo kapa ka ho felletseng ka nako ea lilemo tse ka bang 600,000 nakong ea qaka ea letsoai la Mesia pele e tlatsoa ke moroallo oa Zanclean lilemong tse ka bang limilione tse 5.3 tse fetileng.

E koahela sebaka se ka bang 2,500,000 km2 (970,000 sq mi), e emelang 0.7% ea bokaholimo ba lefatše, empa khokahano ea eona le Atlantic ka tsela ea Strait of Gibraltar — mochophoro o patisaneng o hokahanyang Leoatle la Atlantic le Leoatle la Mediterranean mme o arola Spain Europe ho tloha Morocco ho la Afrika — e bophara ba lik'hilomithara tse 14 feela. Ho Oceanography, ka linako tse ling e bitsoa Leoatle la Eurafrican Mediterranean, Leoatle la Europe la Mediterranean kapa Leoatle la Afrika la Mediterranean ho e khetholla ho leoatle la Mediterranean libakeng tse ling.

Leoatle la Mediterranean le na le botebo bo bolelele ba limithara tse 1,500 (4,900 ft) mme ntlha e tebileng ka ho fetisisa e tlalehiloeng ke 5,267 m (17,280 ft) ho Calypso Deep ka Leoatleng la Ionia. E pakeng tsa maqhubu a 30 ° le 46 ° N le bolelele ba 6 ° W le 36 ° E. Bolelele ba eona bophirima-bochabela, ho tloha Strait ea Gibraltar ho ea Koung ea Iskenderun, lebopong le ka boroa-bochabela ho Turkey, e ka ba lik'hilomithara tse 4,000 (2,500) me).

Leoatle e ne e le tsela ea bohlokoa bakeng sa bahoebi le batsamai ba mehleng ea khale, e neng e thusa phapanyetsano ea khoebo le setso lipakeng tsa batho ba sebaka seo. Nalane ea sebaka sa Mediterranean e bohlokoa haholo ho utloisisa tšimoloho le nts'etsopele ea mekhatlo e mengata ea sejoale-joale. 'Muso oa Roma o ile oa boloka leqhubu la leoatle ka leoatle ka makholo a lilemo.




#Article 95: Afrika Leboa (638 words)


Afrika Leboea ke sebaka se akaretsang karolo e ka leboea ea k'honthinente ea Afrika. Ha ho na sebaka se amoheloang ka bonngoe bakeng sa sebaka seo, 'me ka linako tse ling se hlalosoa e le ho tloha mabopong a Atlantic a Mauritania ka bophirima, ho ea Suez Canal ea Egepeta le Leoatle le Lefubelu ka bochabela. Ba bang ba lekanyelitse linaha tsa Algeria, Morocco le Tunisia, sebaka se neng se tsejoa ke Mafora nakong ea bokoloni e le Afrique du Nord mme se tsejoa ke Maarabia e le Maghreb (Bophirima, Karolo e ka bophirima ea Arabia Lefatše). Tlhaloso e amoheloang hangata e kenyelletsa Morocco, Algeria, Tunisia, Libya, Egypt le Sudan, linaha tse 6 tse bopileng karolo e ka leboea ea kontinenteng ea Afrika. Ho sa le joalo, Afrika Leboea, haholo ha e sebelisoa polelong ea Middle East le North Africa (MENA), hangata e bua feela ka linaha tsa Maghreb.

Afrika Leboea e kenyelletsa thepa e 'maloa ea Spain le Portugal, Plazas de soberanía, Ceuta le Melilla le lihlekehleke tsa Canary le Madeira. Linaha tsa Afrika Leboea li arolelana morabe, setso le puo tse tšoanang le Middle East kapa Asia Bophirima, 'me e ikhethile tikolohong ena ha e bapisoa le Afrika e ka boroa ho Sahara. Leboea-bophirima ho Afrika ho na le baahi ba Berbers ho tloha qalong ea nalane e tlalehiloeng, ha karolo e ka bochabela ea Afrika Leboea e ntse e le lehae la Baegepeta. Pakeng tsa AD 600s le 1000s, Maarabia a tsoang Middle East a ile a haola le sebaka seo ka leqhubu la tlholo ea Mamoseleme. Batho bana, ba ts'oanang hantle, ba ile ba theha sechaba se le seng libakeng tse ngata, ha Berbers le Baegepeta ba kopane moetlong oa Maarabia le Mamoseleme. Ts'ebetso ena ea Arabization le Boislamo e hlalositse sebopeho sa setso sa Afrika Leboea ho tloha ka nako eo.

Phapang lipakeng tsa Afrika Leboea, Sahel le kontinenteng eohle e tjena:

Bafuputsi ba Europe ba lekholo la bo19 la lilemo, ba khahliloe ke litlaleho tsa baithutafatshe ba Boholo-holo kapa litsebi tsa jeokrafi tsa Maarabia tsa mehleng ea khale, ba ile ba latela litsela tsa batho ba hloma-u-hlomole ba sebaka se seholo se se nang letho. Ba ngotse mabitso a libaka tsa ho emisa tseo ba li fumaneng kapa ba li fumaneng bocha, ba hlalosa libaka tsa naha, ba nka litekanyo tse 'maloa tsa maemo a leholimo mme ba bokella mehlala ea mafika. Butle-butle, 'mapa o ile oa qala ho tlatsa blotch e tšoeu.

Sahara le Sahel li kene sebakeng sa libaka ka tsela ea bafuputsi ba tlhaho hobane ho omella ke karolo e potolohang meeli ea ecumene. Lintlha tsa 'mapa li ne li kenyelletsa phomolo ea sebopeho le sebaka sa masoba a nosetsang a bohlokoa haholo bakeng sa ho tšela halelele. Lentsoe la Searabia Sahel (lebopong) le Sahara (lehoatata) le entse hore le kene ho tlotlontswe ea jeokrafi.

Ka lehlakore, matsoapo a lehoatata le omeletseng, le senang bolulo bo tsoelang pele ba batho, le theoha ka mokhoa o kang mohato ho leba ntlheng e ka leboea le boroa ea Mediterranean e bulelang Europe le Sahel e bulelang Trab al Sudan. Nako e telele, marang-rang a arolang lehoatata le bohareng ebe o khutlela morao ho leba Leoatleng la Atlantic le Leoatleng le Lefubelu. Butle-butle, Sahara-Sahel e boetse e arotsoe ka likarolo tse mashome a mabeli tsa libaka tse bohareng: bohareng, leboea, boroa, bophirima, bochabela, jj.

Ka tsela ena, standard geography e ikemiselitse ho omella hore e be moeli oa ecumene. E supa libaka tsa bolulo tse ipapisitseng le ts'ebetso e bonahalang ntle le ho tsotella mekhatlo ea sechaba kapa ea lipolotiki ea sebaka se pharalletseng, ho thoeng ha se na letho. E fana feela ka tumello e hlakileng ea se etsang hore jeokrafi ea Sahara, 'me ka lebaka leo, jeokrafi ea lefats'e e ikhethile: ho tsamaea le litsela tseo e fetang ho tsona.




#Article 96: Sebete (160 words)


Sebete (seo hape se bitsoang sebete kapa sebete) ke khetho le boikemisetso ba ho tobana le bohloko, bohloko, kotsi, ho se ts'oanehe kapa ho tšosoa. Sebete sa 'mele ke sebete ho sa tsotellehe bohloko ba' mele, mathata, esita le lefu kapa ts'okelo ea lefu, ha sebete sa boits'oaro e le bokhoni ba ho etsa lintho tse nepahetseng ha o tobane le bohanyetsi bo tummeng, lihlong, mahlabisa-lihlong, ho nyahama kapa tahlehelo ea botho.

Bokhabane ba khale ba ho tiea (andreia, fortitudo) le eona e fetoleloa e le sebete, empa e kenyelletsa likarolo tsa mamello le mamello.

Moetlong oa Bophirimela, mehopolo e tsebahalang ka sebete e tsoa ho bo-rafilosofi, Socrates, Plato, Aristotle, Aquinas, le Kierkegaard; ekasitana le litumelo le litemana tsa Bokreste.

Moetlong oa Mahindu, litšōmo li fane ka mehlala e mengata ea ho ba sebete, sebete le sebete ka mehlala ea sebete sa 'mele le boitšoaro se bontšitsoeng. Ho latela tumelo ea Mahindu, sebete le sebete li maling a Maindia ohle.




#Article 97: Diphio (299 words)


Liphio ke litho tse peli tse bōpehileng joaloka linaoa tse fumanoang ho lesapo la mokokotlo. Li fumaneha ka ho le letšehali le ka ho le letona sebakeng sa retroperitoneal, 'me bathong ba baholo ba bolelele ba lisenthimithara tse 12 (4 1⁄2 inches). Ba fumana mali ho tsoa methapong ea liphio e kopantsoeng; mali a tsoa ka methapong ea liphio e kopaneng. Phio e 'ngoe le e' ngoe e khomaretse ureter, e leng mothapo o tsamaisang moroto o ntšitsoeng ka har'a senya.

Nephron ke karolo ea liphio le e sebetsang. Philo e 'ngoe le e' ngoe ea motho e moholo e na le li-nephrone tse ka bang milone e le 'ngoe, ha liphio tsa toeba li na le li-nephron tse ka bang 12,500 feela. Liphio li nka karolo taolong ea molumo oa maro a fapa-fapaneng a 'mele, osmolality ea mokelikeli, acid-base balance, likhakanyo tse fapaneng tsa electrolyte le ho tlosoa ha chefo. Filtration e hlaha ho glomerulus: karolo ea bohlano ea bophahamo ba mali e kenang liphio e tlhotliloeng. Mehlala ea lintho tse khutlisitsoeng bocha ke metsi a se nang solute, sodium, bicarbonate, glucose le amino acid. Mehlala ea lintho tse patiloeng ke hydrogen, ammonium, potasiamo le uric acid. Liphio li boetse li etsa mesebetsi e ikemetseng ntle le nephron. Mohlala, li fetola selelekela sa vithamine D ho sebopeho sa eona se sebetsang, calcitriol; le synthesize li-hormone erythropoietin le renin.

Renal physiology ke thuto ea liphio. Nephrology ke tsebo e khethehileng ea bongaka e sebetsanang le mafu a liphio: ana a kenyelletsa lefu le sa foleng la liphio, nephritic le nephrotic syndromes, kotsi e mpe ea liphio le pyelonephritis. Urology e sebetsana le mafu a liphio (le pampitšana ea ho ntša metsi): tsena li kenyelletsa mofets'e, li-cyst tsa renal, majoe a liphio le majoe a ureteral, le tšitiso ea mosese.




#Article 98: Webmaster (308 words)


Fora, mantsoe motsamaisi oa sebaka le motsamaisi oa seva 2 a hlophisitsoe ka 1999 ke Khomishene e Akaretsang ea Mareo le Neology. Poleloana webmaster 1 e khothaletsoa ke Office québécois de la langue française. Leha ho le joalo, lefats'eng la IT, poleloana ea webmaster e ntse e sebelisoa haholo.

Poleloana motsamaisi oa sebaka hangata e bolela motho ea ikarabellang sebakeng seo. O tsamaisa tsohle, kapa karolo, ea libaka tsa moralo oa sebaka sa marang-rang le ts'ebetsong ea eona ea mahlale (ka linako tse ling thomo ea bongoli) e kenyelelitsoe mesebetsing ea hae. O tsamaisa thekeniki letsatsi le letsatsi le ho nchafatsa litaba. E tšehetsa tlhahlobo ea ba bang teng ka lisebelisoa tsa litekanyo tsa bamameli. E nts'etsapele bamameli ba sebaka sena ka ho e ntlafatsa ho ntšetsa pele lits'oants'o tsa enjine ea patlo (Search Engine Optimization).

Ho latela boholo le tlhophiso ea sebaka seo sa marang-rang, mesebetsi eohle e ka etsoa ke motsamaisi oa sebaka sa marang-rang kapa ke sehlopha sa batho ba 'maloa ba nang le mesebetsi e ikhethang. Maemong ana, mesebetsi e fapaneng e ka ba:

   Mohokahanyi;
    Moqapi oa webo;
    Setsebi sa cybermercatic;
    Moqapi ,;
    Mohlophisi oa webo kapa motsamaisi oa bongoli ba litaba;
    Motsamaisi oa sechaba;
    Thuso ea tekheniki;
    Motsamaisi oa marang-rang;
    Motsamaisi oa Sistimi;
    Motsamaisi oa projeke ea inthanete / Intranet;
    Motsamaisi oa lipuisano (Switzerland);
    .

Ntle le moo, ke motho ea ikarabellang tlhokomelong (ntlafatso ea litaba) le nts'etsopele ea sebaka sa marang-rang (oache ea tekheniki). Motsamaisi oa sebaka sa marang-rang hangata o etsa lintho tse ngata. O ka hlokomela karolo ea lenaneo, moralo oa lits'oants'o kapa litaba tsa bongoli ba sebaka seo sa marang-rang. Motsamaisi oa sebaka sa marang-rang o tlameha ho tsebahatsa le ho hlahisa sephethephethe sebakeng seo a ikarabellang ho sona. O tlameha hape ho ameha ka li-ergonomics tsa sebaka seo le ho latela litekanyetso tsa tekheniki tse hlahisitsoeng ke W3C.




#Article 99: Bosnia ya Herzegowina (594 words)


Bosnia le Herzegovina, e khutsufalitsoeng BiH kapa BH, eo ka linako tse ling e bitsoang Bosnia – Herzegovina eo hangata e tsejoang ka mokhoa o sa reroang e le Bosnia, ke naha e ka Boroa le Boroa-bochabela ho Yuropa, e kahare ho Balkan. Sarajevo ke motse-moholo le toropo e kholo ka ho fetisisa.

Bosnia le Herzegovina li moeling oa Serbia ka bochabela, Montenegro ka boroa-bochabela le Croatia ka leboea le boroa-bophirima. Ha ea koaheloa ka ho felletseng; ka boroa e na le lebopo le moqotetsane Leoatleng la Adriatic, le bolelele ba lik'hilomithara tse 20 mme le potile toropo ea Neum. Sebaka se ka hare ho naha sa Bosnia se na le boemo ba leholimo bo itekanetseng ba kontinenteng, ka lipula tse chesang le serame le mariha. Bohareng le botjhabela ba naha jeokrafi e lithaba, leboea-bophirima ka tsela e itekanetseng e maralla, le leboea-bochabela haholo-holo ke naha e bataletseng. Sebaka se senyenyane se ka boroa, Herzegovina, se na le boemo ba leholimo ba Mediterranean mme boholo ba sona ke lithaba.

Bosnia le Herzegovina li ile tsa lula bonyane ho tloha Paleolithic e kaholimo mme e bolokile bonono ba pele ho nalane bo fumanoeng lehaheng la Badanj. Bolulo ba batho bo sa feleng bo qalile mehleng ea Neolithic, e neng e ahuoa ke litso tse kang Butmir, Kakanj le Vučedol. Kamora ho fihla ha Ma-Indo-Europe a pele ho ile ha lula ke lichaba tse 'maloa tsa Illyrian le Celtic. Ka setso, lipolotiki le sechaba, naha ena e na le nalane e ruileng empa e rarahane, kaha e rarollotsoe pele ke batho ba MaSlav ba Boroa ba lulang sebakeng sena kajeno ho tloha lekholong la 6 ho isa ho la bo9 la lilemo. Lekholong la bo12 la lilemo Banate ea Bosnia e thehiloe, e ileng ea fetoha 'Muso oa Bosnia lekholong la bo14 la lilemo, kamora moo ea hokelloa' Musong oa Ottoman, oo e neng e lula tlasa puso ea ona ho tloha bohareng ba lekholo la bo15 la lilemo ho isa bofelong ba lekholo la bo19 la lilemo. Ma-Ottoman a ile a tlisa Boislamo tikolohong eo, mme a fetola boholo ba setso le sechaba sechabeng. Sena se ile sa lateloa ke ho hokelloa ho Monarchy ea Austro-Hungarian, e ileng ea tšoarella ho fihlela Ntoeng ea I ea Lefatše. e thehile Socialist Federal Republic of Yugoslavia. Kamora ho felisoa ha Yugoslavia, repaboliki e ile ea phatlalatsa boipuso ka 1992, e ileng ea lateloa ke Ntoa ea Bosnia, e ileng ea tšoarella ho fihlela mafelong a 1995 ka Tumellano ea Dayton.

Naha e na le merabe e meraro e meholo kapa, ka semolao, batho ba ikemetseng, joalo ka ha ho boletsoe molaong oa motheo. Li-Bosniaks ke sehlopha se seholo ka ho fetisisa ho ba bararo, ka ma-Serbia a bobeli, le a Croats a boraro. Moahi oa Bosnia le Herzegovina, ho sa tsotelehe hore na ke oa morabe ofe, hangata ka Senyesemane o tsejoa e le Bosnia. Bonyane, bo hlalositsoeng tlasa lebitso la molao oa motheo Ba bang, ba kenyelletsa Bajude, Baromani, Maukraine, le Maturkey. Bosnia le Herzegovina li na le lekhotla la ketsa-molao le nang le litho tse tharo tsa Mopresidente tse nang le setho sa morabe o mong le o mong o moholo. Leha ho le joalo, matla a mmuso o bohareng a haelloa haholo, kaha naha e se e le maemong a tlase 'me e na le mekhatlo e' meli e ikemetseng: Federation of Bosnia le Herzegovina le Republika Srpska, e nang le yuniti ea boraro, Setereke sa Brčko, se busoang tlasa mmuso oa lehae. Federation of Bosnia le Herzegovina e na le likantone tse 10.




#Article 100: Afrika Bohlabela (214 words)


Afrika Bochabela kapa Afrika Bochabela ke karolo e ka bochabela ea k'honthinente ea Afrika, e hlalosoang ka mokhoa o fapaneng ka jeokrafi. Sekema sa Machaba a Kopaneng sa Lipalopalo sa libaka tsa libaka, libaka tse 20 li theha Afrika Bochabela:

Tanzania, Kenya, Uganda, Rwanda, Burundi le Sudan Boroa ke litho tsa Sechaba sa Afrika Bochabela (EAC). Tse hlano tsa pele le tsona li kenyelelitsoe sebakeng sa Maoatle a Maholo a Afrika. Burundi le Rwanda ka linako tse ling le tsona li nkuoa e le karolo ea Afrika Bohareng.

Djibouti, Eritrea, Ethiopia le Somalia - ka kakaretso li tsejoa e le Lenaka la Afrika. Sebaka sena ke ponelopele e ka bochabela ea kontinenteng ea Afrika.

Comoros, Mauritius le Seychelles - linaha tse lihlekehleke tse nyane Leoatleng la India.

Réunion le Mayotte - libaka tsa Mafora tse mose ho maoatle le tsona Leoatleng la India.

Mozambique le Madagascar - hangata li nkuoa e le karolo ea Afrika Boroa, ka lehlakoreng le ka bochabela la sub-continent. Madagascar e na le maqhama a haufi a setso le Asia Boroa-bochabela le lihlekehleke tsa Leoatle la India.

Malawi, Zambia le Zimbabwe - hangata li ne li kenyelelitsoe Afrika Boroa, 'me pele e ne e le Central African Federation (eo hape e tsejoang nalaneng e le Federation of Rhodesia le Nyasaland).




#Article 101: Canada (397 words)


Canada ke naha e karolong e ka leboea ea Amerika Leboea. Liprofinse tsa eona tse leshome le libaka tse tharo li namela ho tloha Atlantic ho ea Pacific le leboea ho ea Leoatleng la Arctic, ho koahela lisekoere-k'hilomithara tse limilione tse 9.98 (li-mile tsa 3.85 milione), ho e etsa naha ea bobeli e kholo ka ho fetisisa lefats'eng ka kakaretso. Moeli oa eona o ka boroa le bophirima le United States, o bolelele ba lik'hilomithara tse 8,891 (5,525 mi), ke moeli o molelele ka ho fetisisa lefatšeng o nang le linaha tse peli. Motsemoholo oa Canada ke Ottawa, mme litoropo tsa eona tse tharo tse kholo ke Toronto, Montreal le Vancouver.

Batho ba matsoalloa a fapaneng ba ne ba lula moo hona joale e leng Canada ka lilemo tse likete pele ho bokolone ba Europe. Ho qala lekholong la bo16 la lilemo, maeto a Brithani le a Mafora a ile a hlahloba mme hamorao a lula lebopong la Atlantic. Ka lebaka la lintoa tse fapaneng tse hlometseng, Fora e ile ea emisa hoo e batlang e le likoloni tsohle tsa eona Amerika Leboea ka 1763. Ka 1867, ka kopano ea likolone tse tharo tsa Borithane tsa Amerika Leboea ka Confederation, Canada e thehiloe joalo ka mmuso o busang oa liprofinse tse nne. Sena se qalile ho eketseha ha liprofinse le libaka le ts'ebetso ea ho eketsa boipuso ho tsoa United Kingdom. Boitaolo bona bo atolohang bo ile ba totobatsoa ke Molao-taelo oa Westminster oa 1931 mme oa fihla sehlohlolong ka Molao oa Canada oa 1982, o ileng oa khaola mesaletsa ea ho itšetleha ka molao palamenteng ea Borithane.

Canada ke demokrasi ea paramente le borena ba molaotheo moetlong oa Westminster, le morena le tonakholo ea sebeletsang e le molulasetulo oa Khabinete ebile e le hlooho ea mmuso. Naha ke sebaka se kahare ho Commonwealth of Nations, setho sa Francophonie ebile e bua lipuo tse peli semmuso maemong a federale. E maemong a holimo ka ho fetisisa litekanyetsong tsa machabeng tsa ponaletso ea mmuso, tokoloho ea sechaba, boleng ba bophelo, tokoloho ea moruo le thuto. Ke e 'ngoe ea linaha tse fapaneng ka ho fetisisa ka merabe le litso tse fapaneng lefatšeng, sehlahisoa sa bajaki ba bangata ba tsoang linaheng tse ling tse ngata. Kamano e telele le e rarahaneng ea Canada le United States e bile le phello e kholo moruong oa eona le moetlong oa eona.




#Article 102: Mexico (658 words)


Mexico (Sepanishe: México [ˈmexiko] (Mabapi le lenane lena la molumo); Lipuo tsa Senahu: Mēxihco), ka molao United States Mexico (Sepanishe: Estados Unidos Mexicanos; EUM [esˈtaðos uˈniðoz mexiˈkanos] (Mabapi le lenane lena la molumo), ke naha e karolo e ka boroa ea Amerika Leboea. E moeling o ka leboea ke United States; ka boroa le bophirima ke Leoatle la Pacific; ka boroa-bochabela ke Guatemala, Belize le Leoatle la Caribbean; le ka bochabela ke Kou ea Mexico. Mexico e koahela lisekoere-k'hilomithara tse 1,972,550 (761,610 sq mi) mme e na le baahi ba ka bang 128,649,565, ee etsa naha ea 13th e kholo ka ho fetisisa lefats'eng, naha ea 10th e nang le baahi ba bangata le sechaba se nang le baahi ba bangata ba buang Sepanish. Ke mokhatlo o nang le linaha tse 31 le Mexico City, motse-moholo oa eona le toropo e kholo ka ho fetisisa. Libaka tse ling tse kholo tsa litoropo li kenyelletsa Guadalajara, Monterrey, Puebla, Toluca, Tijuana, Ciudad Juárez le León.

Pre-Columbian Mexico e tsoa ho 8,000 BC mme e tsebahala e le e 'ngoe ea litloholo tse tšeletseng tsa tsoelopele; e ne e le lehae la lichaba tse ngata tse tsoetseng pele tsa Mesoamerica, tse tummeng ka ho fetisisa har'a bona e le Bamaya le Maaztec. Ka 1521, Mmuso oa Spain o ile oa hapa le ho etsa sebaka seo sebaka ho tloha Mexico City, eo ka nako eo e ileng ea tsejoa e le New Spain. Kereke e K'hatholike e phethile karolo ea bohlokoa ha baahi ba limilione ba matsoalloa a moo ba sokoloha. Baahi bana ba ne ba sebelisoa hampe ho rafa lintho tse ngata tsa bohlokoa, tse ileng tsa fetoha leruo le leholo ho Masepanishe. Mexico e ile ea fetoha naha e ikemetseng ka mor'a ntoa e atlehileng ea boipuso ea Mexico khahlano le Spain ka 1821.

Ntoa ea Boipuso ba Texas ka 1836 le Ntoa ea Mexico le Amerika li ile tsa baka tahlehelo e kholo ea libaka karolong e ka leboea ea baahi ba Mexico, e kopaneng le United States. Lintlafatso tse sa tsoa theoa tse faneng ka tšireletso ho matsoalloa a lehae, le ho fokotsa matla a sesole le kereke, li ile tsa kenyelletsoa ho Molao oa Motheo oa 1857. Sena se ile sa baka ntoa ea Tlhabollo le ho kenella ha Mafora. Maximilian Habsburg o ile a hlomamisoa e le moemphera ke Fora mme Benito Juárez a boloka mmuso o hanyetsanang oa repaboliki o le botlamuoeng. Lilemong tse mashome a latelang ho ile ha tšoauoa ka ho hloka botsitso le khatello ea Porfirio Díaz, ea ileng a leka ho ntlafatsa Mexico le ho khutlisa taolo. Porfiriato e felile ka Phetohelo ea Mexico ka 1910 mme sehlopha se hapileng Molao oa Molao oa Motheo se qalile Molao-motheo o mocha oa 1917. Balaoli ba phetohelo ba sehlopha se hapileng leboea ba ile ba busa li 1920 mme ba sebeletsa e le bapresidente, empa polao ea 1928 ea Alvaro Obregón e lebisitse ho thehoeng ha Institutional Revolutionary Party ka 1929, moo Mexico e neng e le naha ea mokha o le mong ho fihlela 2000.

Mexico ke naha e ntseng e tsoela pele, e maemong a bo76 ho Index ea Nts'etsopele ea Botho, empa e nkuoa e le naha e sa tsoa ntlafatsoa ke bahlahlobisisi ba 'maloa. E na le moruo oa bo15 o moholo ka ho fetisisa lefats'eng ka lebitso la GDP le 11th e kholo ka ho fetisisa ke PPP, ha United States e le molekane oa eona e moholo moruong. Moruo o moholo, sebaka, baahi le lipolotiki li etsa Mexico matla a lebatooa le matla a mahareng, mme khafetsa e tsejoa e le matla a hlahang. Leha ho le joalo, Mexico e ntse e tsoela pele ho loana le ho se lekane hoa sechaba, bofuma le botlokotsebe bo pharalletseng; naha e maemong a tlase ho Global Peace Index. Ho tloha 2006, khohlano lipakeng tsa mmuso le mekhatlo ea thekiso ea lithethefatsi e lebisitse ho batho ba fetang 120,000.




#Article 103: Western Sahara (666 words)


Sahara Bophirima (Searabia: الصحراء الغربية aṣ-Ṣaḥrā 'al-Gharbiyyah; lipuo tsa Berber: Taneẓroft Tutrimt; Sepanishe: Sáhara Occidental) ke sebaka seo ho phehisanoang khang ho sona lebopong le ka leboea-bophirima le tikolohong ea Maghreb ea Leboea le Bophirima ba Afrika. Hoo e ka bang 20% ​​ea sebaka seo e laoloa ke naha e ipitsang ea Sahrawi Arab Democratic Republic, ha karolo e setseng ea 80% e lula ebile e tsamaisoa ke naha ea boahelani ea Morocco. Sebaka sa eona se kaholimo ho li-kilometara tsa 266,000 (103,000 sq mi). Ke e 'ngoe ea libaka tse nang le baahi ba fokolang ka ho fetisisa lefatšeng, haholo-holo tse nang le mabalane a lehoatata. Baahi ba hakanngoa ho feta 500,000, eo ho eona e ka bang 40% ba lulang Laayoune, e leng toropo e kholo ho fetisisa Sahara Bophirima.

E hapiloe ke Spain ho fihlela qetellong ea lekholo la bo20 la lilemo, Sahara Bophirimela esale e le lenaneng la Machaba a Kopaneng la libaka tse sa ipuseng ho tloha ka 1963 kamora tlhoko ea Moroccane. Ke sebaka se nang le baahi ba bangata ka ho fetisisa lenaneng leo, hape ke sebaka se seholo ka ho fetisisa sebakeng seo. Ka 1965, Kopano e Akaretsang ea Machaba a Kopaneng e ile ea amohela qeto ea eona ea pele ho Sahara Bophirima, ea kopa Spain ho tlosa naha sebaka. Selemo hamorao, qeto e ncha e ile ea fetisoa ke Kopano e Akaretsang e kopang hore ho etsoe referendum ke Spain mabapi le boipuso. Ka 1975, Spain e ile ea tlohela taolo ea taolo ea sebaka seo ho ba kopantseng tsamaiso ea Moroko (e neng e ntse e tseka sebaka seo ho tloha ka 1957) [7] le Mauritania. Ho ile ha qhoma ntoa lipakeng tsa linaha tseo le mokhatlo oa bochaba oa Sahrawi, Polisario Front, e phatlalatsang Sahrawi Arab Democratic Republic (SADR) le mmuso o neng o le botlamuoeng Tindouf, Algeria. Mauritania e ile ea hula likopo tsa eona ho 1979, mme qetellong Moroko ea fumana taolo ea taolo ea libaka tse ngata, ho kenyeletsoa le litoropo tsohle tse kholo le lisebelisoa tsa tlhaho. Machaba a Kopaneng a nka Polisario Front e le moemeli ea molaong oa batho ba Sahrawi, mme e tiisa hore Sahrawis e na le tokelo ea ho iketsetsa liqeto.

Ho tloha tumellanong e tšehelitsoeng ke tumellano ea Machaba a Kopaneng ea ho emisa ntoa ka 1991, likarolo tse peli ho tse tharo tsa sebaka seo (ho kenyeletsoa boholo ba lebopo la Atlantic - karolo e le 'ngoe feela ea lebopo kantle ho Lerako la Sahara Bophirimela la Moroccoa ke boroa bo fetelletseng, ho kenyeletsoa le hloahloa ea Ras Nouadhibou e tsamaisoa ke mmuso oa Moroko, ka tšehetso e bonolo e tsoang Fora le United States, le e setseng ke SADR, e tšehelitsoeng ke Algeria. Ka hare ho naha, linaha tse kang Russia li nkile boemo bo sa hlakang le bo sa nke lehlakore litlalehong tsa lehlakore ka leng, 'me li hatelletse mahlakore ka bobeli ho lumellana ka qeto e nang le khotso. Moroko le Polisario ka bobeli li lekile ho matlafatsa litseko tsa bona ka ho bokella tumello ea semmuso, haholoholo ho tsoa linaheng tsa Afrika, Asia le Latin America linaheng tse tsoelang pele. Polisario Front e hapile tumello ea semmuso bakeng sa SADR ho tsoa liprofinseng tse 46, mme e ekelitsoe ho ba setho ho Mokhatlo oa Afrika. Moroko e hapile tšehetso ea boemo ba eona ho tsoa mebusong e mengata ea Afrika le ho tsoa boholo ba lefats'e la Mamoseleme le Arab League. Maemong ana ka bobeli, kananelo e atolositsoe le ho huleloa morao lilemong tse mashome a mabeli tse fetileng ho latela maemo a fetohang a machabeng.

Ho tloha ka 2017, ha ho naha e ngoe eo e leng setho ea Machaba a Kopaneng e kileng ea amohela semolao borena ba Moroko holim'a likarolo tsa Sahara Bophirima. Leha ho le joalo, linaha tse 'maloa li bontšitse tšehetso ea tsona bakeng sa kananelo ea nako e tlang ea ho hokeloa hoa naha ea Morocco joalo ka karolo e ikemetseng ea' Muso.




#Article 104: Saint Helena (237 words)


Saint Helena (/ həˈliːnə /) ke sehlekehleke se hole se chesang se chesang seretse se chesang se Leoatleng la Atlantic Boroa, sa United Kingdom. Sehlekehleke sena se bohōle ba lik'hilomithara tse 1,950 (1,210 mi) ka bophirima ho lebopo la boroa-bophirima ho Afrika, le lik'hilomithara tse 4,000 (2,500 mi) ka bochabela ho Rio de Janeiro lebopong la Amerika Boroa. Ke e 'ngoe ea libaka tse tharo tsa Borithane tsa mose ho maoatle tse hlophisitsoeng e le Saint Helena, Ascension le Tristan da Cunha. Saint Helena e lekanya lik'hilomithara tse 16 ho isa ho tse 8 (10 ka 5 mi) mme e na le baahi ba 4,534 (palo ea sechaba ea 2016). E ile ea rehelloa ka Mohalaleli Helena oa Constantinople. Ke se seng sa lihlekehleke tse ikhethileng ka ho fetesisa lefats'eng 'me se ne se se na baahi ha se sibolloa ke Mapotoketsi ka 1502. E ne e le sebaka sa bohlokoa sa ho emisa likepe tse neng li ea Europe li tsoa Asia le Afrika Boroa ka makholo a lilemo.

Sehlekehleke sena e ne e le sebaka sa teronko ea Napoleon ke Mabrithani ho tloha ka 1815 ho isa lefung la hae ka 1821. Dinuzulu kaCetshwayo o ile a koalloa moo (ka lebaka la ho etella pele lebotho la Mazulu khahlano le puso ea Borithane), hammoho le Maburu a fetang 5 000 a ileng a ts'oaroa nakong ea Ntoa ea Bobeli ea Maburu, ho kenyeletsoa Piet Cronjé.




#Article 105: Sepanishe (441 words)


Sepanishe ke puo ea Lerato e simolohileng Hloahloeng ea Iberia ea Europe mme kajeno ke puo e buuoang lefatšeng ka bophara e nang le libui tse fetang limilione tse 483, haholo-holo Spain le Amerika. Ke puo ea matsoalloa ea bobeli e buuoang haholo lefatšeng, kamora Sechaena sa Mandarin, le puo ea bone e buuoang haholo lefatšeng kamora Senyesemane, Semandarine Chinese le Hindi.

Sepanishe ke karolo ea sehlopha sa lipuo tsa Ibero-Romance, tse ileng tsa iphetola ho tsoa lipuong tse 'maloa tsa Vulgar Latin ho Iberia kamora ho putlama ha' Muso oa Bophirimela oa Roma lekholong la bohlano la lilemo. Litemana tsa khale ka ho fetisisa tsa Selatine tse nang le mesaletsa ea Sepanishe li tsoa bohareng ba leboea la Iberia lekholong la borobong la lilemo, mme ts'ebeliso ea pele e ngotsoeng ea puo eo e etsahetse Toledo, e leng toropo e tummeng ea 'Muso oa Castile, lekholong la bo13 la lilemo. Ho qala ka 1492, puo ea Sepanishe e ile ea isoa libakeng tsa borena tsa Mmuso oa Spain, haholoholo Amerika, hammoho le libaka tse Afrika, Oceania le Philippines.

Phuputso e entsoeng ka 1949 ke setsebi sa lipuo tsa Italy le Amerika Mario Pei, ho sekaseka phapang pakeng tsa motsoali oa puo (Selatine, maemong a lipuo tsa Maroma) ka ho bapisa molumo oa mantsoe, molumo oa lentsoe, syntax, pokello ea mantsoe le mantsoe, li bonts'a liperesente tse latelang (tse phahameng peresente, sebaka se seholo ho tloha ho Selatine): Tabeng ea Sepanishe, ke e 'ngoe ea lipuo tse haufi haholo tsa Maroma ho Latin (20% hole), feela kamora Sardinian (8% hole) le Setaliana (12% hole). Hoo e ka bang 75% ea pokello ea mantsoe ea se-Spain e tsoa ho Selatine, ho kenyeletsoa le kalimo ea Selatine ho Greek Greek. [9] [10] Mantsoe a Sepanishe a 'nile a kopana le Searabia ho tloha qalong, a ntlafalitsoe nakong ea Al-Andalus Hloahloeng ea Iberia mme 8% ea pokello ea mantsoe ea eona e na le motso oa Searabia. E bile le litšusumetso tse nyane ho tsoa ho Basque, Iberia, Celtiberian, Visigothic le lipuo tse ling tsa boahelani tsa Ibero-Romance. Ho feta moo, e kentse mantsoe a tsoang lipuong tse ling, haholo-holo lipuong tse ling tsa Maroma — Sefora, Setaliana, Andalusi Romance, Sepotoketsi, Segalicia, Secatalan, Se-Occitan le Sardinian — hammoho le Sequechua, Senahuatl le lipuo tse ling tsa matsoalloa a Amerika.

Sepanishe ke e 'ngoe ea lipuo tse tšeletseng tsa molao tsa Machaba a Kopaneng. E boetse e sebelisoa e le puo ea semmuso ke European Union, Mokhatlo oa Linaha tsa Amerika, Kopano ea Lichaba tsa Amerika Boroa, Sechaba sa Linaha tsa Latin America le Caribbean, African Union le mekhatlo e meng e mengata ea machabeng.




#Article 106: Canary Islands (643 words)


Lihlekehleke tsa Canary (/ kəˈnɛəri /; Sepanishe: Islas Canarias, e bitsoa [ˈislas kaˈnaɾjas]), eo hape e tsejoang ka mokhoa o sa reroang e le Canaries, ke sehlekehleke sa Spain le sechaba se ikemetseng ka ho fetisisa se ikemetseng sa Spain se Leoatleng la Atlantic, sebakeng se tsejoang e le Macaronesia , Lik'hilomithara tse 100 (62 miles) ka bophirima ho Morocco sebakeng se haufi haholo.

Lihlekehleke tsa Canary li fumaneha Sebakeng sa Afrika sa Tectonic, leha li-archipielago e le tsa moruo le lipolotiki tsa Europe, kaha ke karolo ea European Union.

Lihlekehleke tse kholo tse robeli (ho tloha ho tse kholo ho isa ho tse nyane haholo sebakeng seo) Tenerife, Fuerteventura, Gran Canaria, Lanzarote, La Palma, La Gomera, El Hierro le La Graciosa. Sehlekehleke sena se kenyelletsa lihlekehleke le lihlekehleke tse ngata tse nyane: Alegranza, Isla de Lobos, Montaña Clara, Roque del Oeste le Roque del Este. E boetse e kenyelletsa letoto la majoe a haufi (a Salmor, Fasnia, Bonanza, Garachico le Anaga). Mehleng ea khale, ketane ea sehlekehleke e ne e atisa ho bitsoa Lihlekehleke tsa Mahlohonolo. Lihlekehleke tsa Canary ke sebaka se ka boroa ho Spain ebile ke sehlekehleke se seholo le se nang le baahi ba bangata sa Macaronesia. Ho latela nalane, lihlekehleke tsa Canary li nkuoa e le borokho lipakeng tsa lik'honthinente tse 'ne: Afrika, Amerika Leboea, Amerika Boroa le Europe.

Ho 2019, Lihlekehleke tsa Canary li ne li na le baahi ba 2,153,389 le palo ea baahi ba 287.39 ka km2, e le sechaba sa borobeli se ikemetseng ka ho fetisisa. Baahi ba lihlekehleke tsena ba shebane haholo le lihlekehleke tse peli tse kholo: ho potoloha 43% sehlekehlekeng sa Tenerife le 40% sehlekehlekeng sa Gran Canaria.

Mabopo a lihlekehleke, boemo ba leholimo le libaka tsa bohlokoa tsa tlhaho, haholo-holo Maspalomas a Gran Canaria le Teide National Park le Mount Teide (Sebaka sa Bohlokoa ba Lefatše) se Tenerife (seretse se chesang se tharo se selelele ka ho fetisisa lefatšeng se lekantsoeng ho tloha botlaaseng ba sona botlaaseng ba leoatle), etsa hore e be teng sebaka se seholo sa bahahlauli se nang le baeti ba fetang limilione tse 12 ka selemo, haholo-holo Tenerife, Gran Canaria, Fuerteventura le Lanzarote. Lihlekehleke li na le boemo ba leholimo bo chesang le mongobo, 'me ho na le lehlabula le lelelele le mariha a futhumetseng. Maemo a pula le boemo ba ho lekanyetsa leoatleng bo fapana ho latela sebaka le bophahamo. Libaka tse tala hammoho le lehoatata li teng sehlekehlekeng sena. Ka lebaka la sebaka sa tsona se kaholimo ho mocheso o khelosang mocheso, lithaba tse telele tsa lihlekehleke tsena li loketse ho bonoa ke bolepi ba linaleli. Ka lebaka lena, litsi tse peli tsa litsebi, e leng Teide Observatory sehlekehlekeng sa Tenerife le Roque de los Muchachos Observatory sehlekehlekeng sa La Palma, li hahiloe lihlekehlekeng tsena.

Ka 1927, Setereke sa Canary Islands se ile sa aroloa ho ba liprofinse tse peli. Motse o ikemetseng oa Lihlekehleke tsa Canary o thehiloe ka 1982. Motse-moholo oa oona o arolelanoa ke litoropo tsa Santa Cruz de Tenerife le Las Palmas de Gran Canaria, tseo le tsona e leng litoropo tsa liprofinse tsa Santa Cruz de Tenerife le Las Palmas. Las Palmas de Gran Canaria esale e le toropo e kholo ho li-Canaries ho tloha ka 1768, ntle le nako e khuts'oane ho li-1910. Pakeng tsa karohano ea libaka tsa 1833 tsa Spain le 1927, Santa Cruz de Tenerife e ne e le ona feela motse-moholo oa Lihlekehleke tsa Canary. Ka 1927, taelo e ile ea laela hore motse-moholo oa lihlekehleke tsa Canary o arolelanoe, kaha o ntse o le teng le joale. Toropo ea boraro e kholo ka ho fetisisa lihlekehlekeng tsa Canary ke San Cristóbal de La Laguna (Sebaka sa Bohlokoa ba Lefatše) ho Tenerife. Toropo ena e boetse ke lehae la Consejo Consultivo de Canarias, e leng sehlopha se phahameng sa lipuisano tsa Lihlekehleke tsa Canary.




#Article 107: Australia (369 words)


Australia, e tsejoang ka molao e le Commonwealth of Australia, ke naha e ipusang e nang le naha ea kontinenteng ea Australia, sehlekehleke sa Tasmania le lihlekehleke tse ngata tse nyane. Ke naha e kholo ka ho fetisisa Oceania ebile ke naha ea botšelela e kholo ka ho fetisisa lefats'eng ka kakaretso. Baahi ba limilione tse 26 ba toropong haholo mme ba shebane haholo le leoatle le ka bochabela. Motsemoholo oa Australia ke Canberra, 'me toropo ea eona e kholo ke Sydney. Libaka tse ling tse kholo tsa naha ke Melbourne, Brisbane, Perth le Adelaide.

Baahi ba matsoalloa a Australia ba ile ba lula k'honthinenteng ka lilemo tse ka bang 65,000 pele ho fihla bafuputsi ba maDutch mathoasong a lekholo la bo17 la lilemo, ba ileng ba e reha New Holland. Ka 1770, halofo e ka bochabela ea Australia e ile ea tsekoa ke Great Britain mme qalong ea lula ka lipalangoang tsa kotlo ho ea kolone ea New South Wales ho tloha ka la 26 Pherekhong 1788, letsatsi le ileng la fetoha letsatsi la naha la Australia. Baahi ba ile ba hola butle-butle lilemong tse mashome a latelang, 'me ka nako ea 1850 ea khauta ea khauta, k'honthinente e ngata e ne e sentsoe ke bajaki ba Europe le likolone tse ling tse hlano tse ipusang tse neng li ipusa. Ka la 1 Pherekhong 1901, likolone tse tšeletseng li ile tsa kopana, tsa theha Commonwealth ea Australia. Ho tloha ka nako eo Australia e bolokile tsamaiso e tsitsitseng ea demokrasi ea demokrasi e sebetsang joalo ka borena ba molao oa molaotheo oa palamente, o nang le linaha tse tšeletseng le libaka tse leshome.

Australia ke k'honthinente ea khale ka ho fetisisa, e bataletseng ka ho fetisisa ebile e omme ka ho fetisisa, e nang le mobu o monyane haholo. E na le mobu o mongata oa li-kilometara tsa 7,617,930 (2,941,300 sq mi). Naha e meholo, boholo ba eona e e fa libaka tse fapaneng tsa naha, tse nang le mahoatata bohareng, meru ea tropike leboea-bochabela le mekhahlelo ea lithaba ka boroa-bochabela. Australia e kenya chelete ho tsoa mehloling e fapaneng, ho kenyeletsoa kantle ho naha tse amanang le meepo, likhokahano tsa mehala, libanka, tlhahiso le thuto ea machabeng.




#Article 108: Baeloji (120 words)


Biology ke saense ea tlhaho e ithutang bophelo le lintho tse phelang, ho kenyeletsoa sebopeho sa 'mele, lits'ebetso tsa lik'hemik'hale, tšebelisano ea limolek'hule, lits'ebetso tsa mmele, nts'etsopele le kholo. Ho sa tsotelehe ho rarahana ha mahlale, likhopolo tse ling tse li kopanyang li a kopanya ho ba karolo e le 'ngoe e momahaneng. Baeloji e amohela sele e le karolo ea mantlha ea bophelo, liphatsa tsa lefutso e le karolo ea mantlha ea lefutso, le phetoho e le enjene e susumelletsang popo le pheliso ea mefuta. Lintho tse phelang ke lits'ebetso tse bulehileng tse pholohang ka ho fetola matla le ho fokotsa entropy ea bona ea lehae ho boloka boemo bo tsitsitseng le ba bohlokoa bo hlalosoang e le homeostasis.




#Article 109: Bitcoin (617 words)


Bitcoin (₿) ke chelete ea tšepe e qapiloeng ka 2008 ke motho ea sa tsejoeng kapa sehlopha sa batho ba sebelisang lebitso la Satoshi Nakamoto mme e qalile ka 2009, ha ts'ebetsong ea eona e ne e lokolloa e le software e bulehileng.

Ke chelete ea dijithale e arohantsoeng ntle le banka e bohareng kapa motsamaisi a le mong e ka romelloang ho tloha ho mosebelisi ho ea ho mosebelisi marang-rang a lithaka ntle le tlhoko ea babuelli. Litšebelisano li netefatsoa ke li-node tsa marang-rang ka ho ngola ka mokhoa o ipatileng 'me li tlalehiloe bukaneng ea phatlalatso ea sechaba e bitsoang blockchain. Li-Bitcoins li entsoe e le moputso oa ts'ebetso e tsejoang e le merafo. Li ka fapanyetsana lichelete tse ling, lihlahisoa le lits'ebeletso tse ling. Patlisiso e hlahisitsoeng ke Univesithi ea Cambridge e hakanya hore ho 2017, ho ne ho na le basebelisi ba ikhethang ba 2.9 ho isa ho 5.8 ba sebelisang sepache sa cryptocurrency, boholo ba bona ba sebelisa bitcoin.

Bitcoin e rorisitsoe le ho nyatsuoa. Bahlahlobisisi ba hlokometse tšebeliso ea eona litšebelisanong tse seng molaong, boholo ba motlakase o sebelisoang ke basebetsi ba merafong, ho hloka botsitso ha litheko le bosholu ba liphapanyetsano. Litsebi tse ling tsa moruo, ho kenyeletsoa le batho ba 'maloa ba hapileng likhau tsa Nobel, ba li nkile e le sebono se inahaneloang. Bitcoin e boetse e sebelisitsoe e le letsete, leha mekhatlo e mengata ea taolo e fane ka tlhokomeliso ea motseteli ka bitcoin.

Lebitso la domain bitcoin.org le ngolisitsoe ka la 18 Phato 2008. Ka la 31 Mphalane 2008, khokahano ea pampiri e ngotsoeng ke Satoshi Nakamoto e bitsoang Bitcoin: Peer-to-Peer Electronic Cash System e ile ea romelloa lenaneng la mangolo a ngolang ka mokhoa o ipatileng. Nakamoto o kentse tšebetsong software ea bitcoin e le khoutu ea mohloli o bulehileng mme a e lokolla ka Pherekhong 2009. Nakamoto boitsebiso bo ntse bo sa tsejoe.

Ka la 3 Pherekhong 2009, marang-rang a marang-rang a thehiloe ha Nakamoto a cheka setene sa ketane, se tsejoang ka hore ke genesis block. E kentsoe lebokoseng la chelete ea tšepe ea block ena ho ne ho ngotsoe The Times 03 / Jan / 2009 Chancellor a le lintšing tsa ho lefa chelete ea bobeli bakeng sa libanka. Lengolo lena le supa sehlooho se phatlalalitsoeng ke The Times mme se hlalositsoe e le setempe sa nako le maikutlo mabapi le ho hloka botsitso ho bakoang ke banka e bolokiloeng hanyane ka hanyane.

Motho ea amohelang thekiso ea pele ea bitcoin e ne e le cypherpunk Hal Finney, ea neng a thehile sistimi ea pele e netefatsoang ea mosebetsi (RPoW) ka 2004. Finney o ile a jarolla software ea bitcoin ka letsatsi la eona la tokollo, mme ka la 12 Pherekhong 2009 a amohela li-bitcoins tse leshome tse tsoang Nakamoto . Batšehetsi ba bang ba pele ba cypherpunk e ne e le baetsi ba ba tlileng pele ho bitcoin: Wei Dai, moqapi oa b-chelete, le Nick Szabo, moetsi oa khauta e nyane. Ka 2010, khoebo ea pele e tsebahalang ea khoebo e sebelisang bitcoin e etsahetse ha moqapi Laszlo Hanyecz a reka li-pizza tse peli tsa Papa John bakeng sa ,00010,000.

Bahlahlobi ba blockchain ba hakanya hore Nakamoto o ne a rafile li-bitcoins tse ka bang milione e le 'ngoe, pele a nyamela ka 2010, ha a nehelana ka senotlolo sa tlhokomeliso ea marang-rang le taolo ea polokelo ea khoutu ho Gavin Andresen. Hamorao Andresen e ile ea e-ba moqapi ea etelletseng pele ho Bitcoin Foundation. Joale Andresen o ile a batla ho laola taolo. Sena se siile monyetla oa phehisano ho nts'etsapele tsela ea nts'etsopele ea nako e tlang ea bitcoin, ho fapana le matla a nahanoang a menehelo ea Nakamoto.




#Article 110: Bitcoin Magazine (271 words)


Makasine ea Bitcoin ke e 'ngoe ea litaba tsa pele le ho hatisa limakasine tse koahelang Bitcoin le lichelete tsa dijithale. Makasine ea Bitcoin e qalile ho phatlalatsa ka 2012. E thehiloe 'moho ke Vitalik Buterin le Mihai Alisie. Ha joale e na le thepa ebile e sebetsoa ke BTC Inc e Nashville, Tennessee.

Vitalik Buterin o ile a thahasella bitcoin ka 2011, mme a kopanya Coin ea nako le nako ea  le Mihai Alisie, ea ileng a mo kopa ho kenela. Alisie o ne a lula Romania ka nako eo mme Buterin o ne a ngolla blog. Mongolo oa Buterin o ile oa hapa tlhokomelo ea Alisie, 'me hamorao ba etsa qeto ea ho qala makasine eo. Buterin o ile a nka karolo ea mongoli ea ka sehloohong e le projeke e lehlakoreng ha a ntse a le univesithi.

Ka 2012, Makasine ea Bitcoin e qalile ho phatlalatsa khatiso e hatisitsoeng mme e se e bitsoa khatiso ea pele e tebileng e nehetsoeng ho li-cryptocurrensets. Makasine ona o romelletsoe ho ba ngolisitseng lefatšeng ka bophara, o rekisoa Barnes  Noble, mabenkeleng a libuka mme o phatlalatsoa marang-rang. Makasine ea Bitcoin e bile makasine ea pele e nehetsoeng ho boloka chelete ea tšepe.

Makasine ona o ne o fumaneha ka 2012 ka $ 9 ka khoeli, leha lingoliloeng tsa oona tse ngata li ne li fumaneha inthaneteng mahala. Buterin o hlokometse hore o qetile lihora tse 10-20 ka beke a ngola bakeng sa phatlalatso.

Kamora Bitcoin Magazine e ile ea tla le li-medias tse ling tsa bohlokoa bakeng sa sebaka sena se kang , , , , le tse ling tse ngata.




#Article 111: Chase Elliott (106 words)


William Clyde Elliott II kapa Chase Elliott (ea hlahetseng Dawsonville, Georgia, la 28 Pulungoana 1995) ke sebapali sa makoloi sa Amerika. Hajoale o ntse a matha ho NASCAR Cup Series le sehlopha sa Hendrick Motorsports ho nomoro ea 9 Chevrolet Camaro ZL1 1LE e tšehelitsoeng ke NAPA Auto Parts.

Elliott ke eena feela mora oa morali oa mehleng oa NASCAR Bill Elliott.

Elliott e ne e le 'mampoli oa Sehlopha sa Naha sa NASCAR sa 2014

Qalo ea Elliott ho Cup Series e qalile tlholisanong ea STP 500. Tlhōlo ea hae ea pele ea Mohope oa Mohope e hapiloe ho Go Bowling at The Glen 2018.




#Article 112: Dashiki (528 words)


Dashiki ke hempe e sa tlameng, e mebala e khanyang kapa seaparo se tsoang Afrika Bophirima1. Mebala ea eona e khanyang le moralo oa eona ke tsela e ntle ea ho lebisa tlhokomelo ho lefa la Afrika. Joaloka seaparo se tloaelehileng, e ka sebelisoa ntle le mokhabiso. Ha e aperoe bakeng sa lechato kapa ketsahalo e 'ngoe e hlophisitsoeng, dashiki e entsoe ka brokse ea silika mme e rokiloe ka masela a khabisitsoeng a khabisitsoeng molaleng kapa likofising.

Lentsoe dashiki le tsoa lentsoeng la Yoruba danshiki2. Moelelo oa eona oa mantlha o bolela seaparo se hlephileng bakeng sa banna, se phutholohileng ho lekana hore se ka aparoa nakong ea leholimo le chesang. Yoruba e alima lentsoe lena ho tsoa ho Hausa: dan ciki e bolela ka tlase puong ena2. Danshiki Yoruba ke seaparo sa mosebetsi, se nang le likoti tse tebileng tse nang le lipokotlo le li-gussets tse 'ne ho hlahisa phello e pherekaneng. Qalong e ne e e-na le likotoana tse 'maloa tsa masela tse entsoeng ka letsoho. Liaparo tse tšoanang li senotsoe lebitleng la Dogon naheng ea Mali, ho tloha lekholong la bo12 le la bo13 la lilemo.

Lesela la dashiki le hatisoa ka mokhoa oa setso oa batik. Mokhoa ona o beha khatello e kholo lipoleng le meqolong e ngotsoeng le e pentiloeng, enke le dae li sebelisoa hantle ho lesela ho hatisa lintlha tse nyane haholo. Molao-motheo oa batik o kenyelletsa ho taka lesela sepheo sa hoqetela se tla hlahisoa (ts'ebetso ena ha e bohlokoa); ho sireletsa libaka tsa lesela khahlanong le ho silafatsoa ke ts'ebeliso ea boka bo chesang; ho tlotsa mebala ka ho inela ka bateng ea dae kapa ka ho tlotsa lida ka kotloloho ho lesela; ho tlosa boka, ebang ke ka tšepe kapa ka ho inela metsing a belang. Khamphani ea likoloni ea Madache, Vlisco, e thehiloeng ka 1856, e ne e batla ho hlahisa batik ea Javanese e entsoeng ka matsoho. Kaha mofuta oa batik o hatisitsoeng ka mochini o ne o sa ratoe Asia Boroa-bochabela, bahoebi ba maDutch ba ile ba batla mabenkele a mang mme ba qetella ba rekisa lesela limmarakeng tsa Afrika Bophirima.

Ka 1963, moqapi oa Vlisco, Toon Van De Manakker, o ile a bululeloa ke mofuta oa seaparo se aparoang ke basali ba hlomphehang Ethiopia lekholong la bo19 la lilemo, ho theha mofuta o mocha oa batik o ntseng o tsebahala ho fihlela kajeno. meralo e metle ea lipalesa. Lilemong tsa bo-1970, ha khatiso e se e tsebahala haholo, pina e bitsoang Angelina ea sehlopha sa Ghana ea Sweet Talks  A.B. Crentsil e ne e bapaloa khafetsa seea-le-moeeng. Hape ka nako ena, Angelina e bua ka dashiki linaheng tse ling tsa Afrika Bophirima, joalo ka Nigeria, Togo, Benin le Ghana. Lesela lena le na le mabitso a mang a bosoasoi a kang Mashallah, Ya Mado, Miriam Makeba, jj.

Dashiki e ile ea tsebahala Bophirima ka lebaka la Oba (morena oa Yoruba) Ofuntola Oseijeman Adelabu Adefunmi, ea hlahetseng Walter Eugene Detroit, Michigan, United States ka 19287.

Mekhatlo ea litokelo tsa botho United States mme haholoholo Black Power e tumisa dashiki ( ka Senyesemane), hammoho le afro hairstyle, headgear le lifaha tsa Afrika linaheng tsa Bophirimela.




#Total Article count: 112
#Total Word count: 56814