#Article 1: African National Congress (284 words)


African National Congress (ANC) ke mokgatlo wo e lego mmušo wa Afrika Borwa go tloga ka ngwaga wa 1994. ANC e kopane le Congress of South African Trade Unions (COSATU) le South African Communist Party (SACP) go ba tripartite alliance go tloga mathomong a mmušo wa batho ka Mei 1994. 

Maloko a thomile mokgatlo wo o bitšwa South African Native National Congress (SANNC) ka 8 Janaware 1912 Bloemfontein, nepo e le go oketša ditokelo tša bathobaso ba Afrika Borwa. John Dube, e bile mopresidente wa pele wa mokgatlo, ge sereti le mongwadi Sol Plaatje e bile yo mongwe wa maloko a pele. Mokgatlo o fetotšwe leina go ba ANC ka 1923, wa thoma lefego la wona e lego Umkhonto we Sizwe () ka 1961.

Tokomane ya Freedom Charter yeo e ilego ya amogelwa ke Kopanokgothekgothe ya Batho ya 1955, ke yona tokomane ya Motheo ya ANC.

Freedom Charter e bolela gore:

Ka ngwaga wa 1994 ANC e ile ya amogela Lenaneo la Kagoleswa le Tlhabollo (RDP), bjalo ka motheo wo o tlago hlahla ANC go diphethogo tša Afrika Borwa. Mananeo a bohlokwa a RDP ke:

ANC e šomišana le South African Communist Party (SACP) le Congress of South African Trade Unions (COSATU). Lekala le lengwe le le lengwe le ikemetše, gomme le na le molaotheo wa lona le mananeo a lona. Seboka se hlomilwe godimo ga boithaopo go Diphetogo tša Setšhaba tša Temokrasi, le tlhokego ya go kopanya bontšhi bja batho ba Afrika Borwa go ya ka boithaopo bjo.

Makala a ANC a hwetšwa go ditoropo ka moka, ditoropo tše nnyane le mebotwaneng ya Afrika Borwa. ANC e na le ofisi ye kgolo, diofisi tše senyane tša diprofense le diofisi tše mmalwa tša dilete. 




#Article 2: Afrika (165 words)


Afrika ke kontinente ya bobedi ka bogolo lefaseng ge go lebelelwa sekgoba le badudi, kontinente ya pele ka bogolo ke Asia.

Bophara bja Afrika bo ka ba 6.0% ya lefase goba 20.4% ya naga ya lefase (ntle le mawatle)  Afrika e na le badudi bao e ka bago ba 900,000,000 (go ya ka palo ya ngwaga wa 2005)  ba e lego 14% ya badudi ba lefase bophara.

Kontinente ye e dikaneditšwe ke Mediterranean Sea go ya leboa, Suez Canal le Red Sea go ya leboabohlaba, Indian Ocean go ya borwabohlaba, le Atlantic Ocean go ya bodikela.
Afrika e na le dinaga tše masomennetshela (46) go akaretša Madagascar, goba tše masomehlanotharo (53) ge go akarêtšwa le dihlakahlaka.

Afrika, bogareng Afrika Bohlabela, e tsebega ka bothomo bja bophelo baithuting ba thutamahlale.

Afrika e na le dilete tše tlhano (go ya ka dilete tša United Nations) e lego

African Union (AU) ke lekgotla la dinaga tša Afrika. Dinaga ka moka tša Afrika ke maloko ka ntle le Morocco. 




#Article 3: Afrika Borwa (279 words)


Afrika Borwa goba Repabliki ya Afrika Borwa (Republic of South Africa) ke naga lefasaneng la Afrika. Afrika Borwa e go la borwa bja Afrika, e wela seleteng sa Borwa bja Afrika.

Afrika Borwa e agišane le : 

Afrika Borwa ke leloko la Commonwealth of Nations.

Go tloga ka 2019, Cyril Ramaphosa e bile mopresidente wa bolesomepedi wa Afrika Borwa. Pele ga Cyril Ramaphosa, Jacob Zuma, Thabo Mbeki le Nelson Mandela e be e le dipresidente.

Afrika Borwa e na le maleme a lesometee a semmušo e lego Sezulu, Sethosa, Afrikaans, Sepedi, Setswana, Seisimane, Sesotho, Setsonga, Seswati, Sevenda le Sendebele. Afrika Borwa e na le dipolelo tša go swana le Fanakalo, Selobedu, Setebele sa Leboa le SeSan tšeo di bolelwago efela e se dipolelo tša semmušo. Polelo ya go swana le Selobedu le Setlokwa ke dipolelosemmotwana tšeo di welago ka fase ga leleme la Sesotho sa Leboa (Sepedi).

Go tloga ka 1994 ge kgethollo e fela, diprofense tša Afrika Borwa ke tše senyane, e lego:

Go ya ka dipalopalo tša setšhaba tša ngwaga wa 2001, 79.7% ya badudi ba Afrika Borwa ke bakriste.

Afrika Borwa e na le badudi bao e ka bago dimilione tše 47. Go lekanetšwa gore 79.5% ya badudi ke Bathobaso, 9.2% ke Makgowa, mola 8.9 e le Bammala, 2.5% ke maIndia.

Bokamoso bja rena: dira gore bo šome.
Afrika Borwa ke ya batho ba yona ka moka.
Rena batho, re tswalane.
Re phela bjalo ka molalatladi.
Magae a rena, boagišani, metse,
ditoropo, le ditoropokgolo di bolokegile gomme di na le lešata le legolo.
Ka dihlongwa tša rena, re laola maphelo a rena.
Difahlego tša bana ba rena di bolela ka ga bokamoso bjo re bo hlamilego.




#Article 4: Apartheid (573 words)


Mokgwa wa kgethologanyo wo o šomišitšwe mo Afrika Borwa ka mengwaga ye mentši ka melao.

Mantšu a a latelago a tšwa pukung ya sekolo ya Ditiragalo (Histori) ya kereite ya 8 ya 1970. A bontšha gore batho ba baso ba be ba swanetše go phela bjang mo nageng ya bona ka nako ya kgethologanyo 

Re šetse re badile gore ke fela palo yeo e nyakegago ya Babaso yeo e dumelelwago kua ditikologong tša ditoropong. Ke ka lebaka leo dikgato tša taolo di tšewago kua ditikologong
tša ditoropong. Tše bohlokwa tša tšeo ke tše di latelago;

(1) Badiredi ba Babaso ga se ba swanela go tšewa go mmasepala wa tikologong ya toropong go išwa tikologong ya ditoropokgolo ka ntle ga tumelelo.

(2) Kua tikologong ya ditoropokgolo ga go yoo a swanetšego go swara Mothomoso yoo a sa šomego go yena mo mobung wa gagwe goba mo setsheng sa gagwe. Ba swanetše
go dula moo ba abetšwego gona.

(3) Mosadi wa Mothomoso a ka tsena fela mo tikologong ya toropokgolo fela ge a na le tumelelo ya Komosasa goba ya Maseterata wa setereke seo a dulago go sona, gammogo le bohlatse bja mmasepala wa motse woo a tsenago go wona.

(4) Monna wa Mothomoso a ka dula tikologong ya toropo fela ge a na le tumelelo (e ka ba ya go šoma goba go etela gona) goba ge a belegetšwe moo, goba a šomile moo go
ya ka molao mengwaga ye lesome, goba mošemane yoo tatagwe a šetšego a humane tumelelo ya go dula fao.

(5) Ditumelelo tša go dula tikologong ya toropo tša Mothomoso yo a tšwago ditšhabeng, di loketše fela nako yeo a lego mošomong wa mong wa gagwe ka yona.

(6) Badiredi bohle ba swanetše go ngwadišwa lekaleng la mmasepala la bongwadišo. Mothapi le yena o swanetše go tsebiša lekala leo ge modiro wa modiredi wa gagwe o fedišwa.

(7) Babaso bao ba tšwago mafelong a ka ntle ga Repabliki le Afrika BorwaBodikela ga se ba swanela go dula goba go šoma ditoropong ka ntle ga tumelelo. Tumelelo ye bjalo e fiwa fela ka tlase ga mabaka ao e sego a ka mehla. Batho bao ba thwalwa fela ke meepo.

(8) Bathobaso bao ba tsenego ditoropong ka ntle ga tumelelo ba ka tlošwa.

Melao ye e thuša kudu gore Bathobaso bao ba šomago ditoropong, e be bona fela bao ba dulago moo. Meloko le bagwera ba bona ba ka no ya go ba etela. Fela ge ketelo ya gona e ka feta diiri tše masomešupapedi, gona moeti o swanetše go hwetša tumelelo
ya komosasa wa setereke sa gabo, gammogo le ya Lekala la Boingwadišo la toropo yeo a yago go etela go yona.

Melao ye e nyakega ka tlase ga mabaka ao a fapanego. Bathobaso bao ba dulago ka ntle ga Repabliki, go fa mohlala, ba gogwa ke dikholofelo tša moputso wo mokaone, mešomo ye mebotse le bophelo bja seemo sa godimo. Ge ba ka tlogelwa go tsena ka go rata, gona ba tlo tšeela Bathobaso ba rena mediro. Bathobaso ba ditoropong le bona ba swanetše go šireletšwa, ka gobane ba phela fela ka seo ba se golago. Phalalelo ya Bathobaso ba ditšhabeng kua toropong e ka dira gore ba amoge ba toropong meputso le dibaka tša mošomo di ka fokotšega. Phalalelo yeo e sa laolwego e ka hlola mathata a tlhokagalo ya dintlo tša bodulo, bolofa, boitshwarompe le bosenyi.

Thutaleago: Lefase Maabane Le Lehono; Makwela A.O., Van Zyl M.C., Verster T.L.;(1970)




#Article 5: Bibele (103 words)


Bibele ke puku ye kgethwa ya Sekriste.

E na le ditestemente tše pedi: ye Kgale le ye Mpsha.

Ye kgale e dumelelwe ke Bajuda le Bamoslem.

Ye Mpsha e bolela mabapi le go belega le bo phela, le go hlokafala ga Jesu. E tšwelapele go hlaloša go thoma ga Kereke le e na le mangwalo a badumedi ba mathomong.

Bibele ke puku ya kereke. Ke kereke yeo e be e dumelela gore mangwalo afe a be a swanetše go kgobokantšwe go dira Bibele. Kereke e dumela gore ka maatla le tlahlo ya Moya o mokgethwa, e be e kgona go dira mošomo wo.




#Article 6: Borwa ba Afrika (113 words)


Borwa bja Afrika ke selete sa Afrika seo se lego ka Borwa bja naga. Thutafase le dipolotiki tša dinaga di a fapana go ya ka dinaga tšeo di lego seleteng se.

Go ya ka Dilete tša UN], dinaga tše tlhano tšeo di welago seleteng sa Borwa bja Afrika ke:

Ditlhalošo tše dingwe di re dinaga tše di latelago di wela seleteng se:

Go ya ka SADC (Appropos), Democratic Republic of the Congo (e wela seleteng sa bogare bja Afrika) le Tanzania e wela seleteng sa Afrika Bohlabela), di wela seleteng sa Borwa bja Afrika. Apropos, Southern African Development Community (SADC) e hlomilwe ka 1980 go hlohleletša tšhomišano gare ga dinaga (tše lesomehlano) seleteng.




#Article 7: Govan Mbeki (166 words)


Govan Archibald Mvuyelwa Mbeki (9 Mosegamanye 1910 - 30 August 2001) ebele molotiki wa Afrika Borwa, ele motswadi wa Thabo Mbeki, mopresidente wa Afrika Borwa. Govan o theilwe morago Edward Govan, Scottish missionary o a thomilego Lovedale College, sekolo seo a bego a tsena gosona.

O tsene sekolo Fort Hare University, a phetha dithuto ka 1936 (Bachelor of Arts degree - Politics) le Psychology mmogo le diploma ya go ruta. 

Ebile moeta pele wa African National Congress (ANC) le South African Communist Party. Morago ga Rivonia Trial, o ile a golegwa ke mmušo wa kgale wa Afrika Borwa(1964–1987) le Nelson Mandela, Walter Sisulu le baetapele ba bangwe ba ANC. 

Ka 26 June, 1980 mongwaledi kakaretšo wa African National Congress, Alfred Nzo, o begile gore Govan Mbeki o tla fiwa Isitwalandwe Medal, tlotla ye kgolokgolo ya ANC. Govan Mbeki o be a sa golegile Robben Islandka nako yeo.

Govan Mbeki o tšwele kgolegong morago ga go dula mengwaga ye masome pedi nne (24) ka 5 November 1987.




#Article 8: Katse (946 words)


Katse ke seruiwa seo se ruilwego go tloga kgale. Ditau le dinkwe le tšona ke tše dingewe tša leloko le la dikatse. Di lalela dijo tša tšona gomme tša di tabogela ka dinala tša tšona tše bogale.

Ke diphoofolo tše di bolayago diphoofolo tše dingwe gore di hwetše dijo tša tšona. Ka gorealo di tsebega ka gore ke dibata. Le ge katse e ruiwa,e sa na le tlhago ya diphoofolo tše.E swara magotlo,dipeba le dinonyana ka go di lalela. Diphoofolo ka moka tše di jago nama ke tša sehlopha sa dibata.

Ka ntle le go ja nama katse e rata maswi

(a) Katse e na le mmele wo boleta, wa go menega. Ge o ka šetša ditiro tša katse, o tla lemoga gore e kgona go mena mmele ka boemo bjo bongwe le bjo bongwe. Ge e wa, gantši e tsema fase ka maoto. E koba mokolo ge e befedišitšwe ke mpša. E otlolla mmele wa yona fase ge e lalela nonyana. Ditiro tša yona ka moka ge e tabogela dijo tša yona, ke tša bjako le tša bokgoni. Le ge katse e bonala ka mehla e ke e a tšwafa le go nanya, ke phoofolo ya lebelo le legolo sethakgwaneng se sennyane

(b) Mmele o khupeditšwe ke boya bjo bokoto gape bjo boleta.

(c) Letlalo le hlephile kudu mmeleng wa yona. Ge o swara tše ka diatla o kgona go kwa ka moo le hlephilego ka gona.

(a) Hlogo ke nkgokolo gomme sefahlogo ke se sephaphathi go feta sa mpša.

(b) Mahlo a magolo a bopegile bjaka a gago gomme a lebeletše pele. Katse e kgona go retolla hlogo le molala go lebelela mathokong a mangwe.

Mmala wa mahlo o atiša go ba botala bja modipa, modipa goba a matala. Ka gare, ga leihlo go na le thaka ye ntsho.

(c) Ditsebe di na le dintlhana gomme di lebeletše godimo.

(d) Ditedu tše telele di thuša katse go phopholetša tsela leswiswing.

Katse e na le mosela wo motelele. Ge katse e hlokomela goba e lalela dijo tša yona, e sepetša mosela wa yona bjalo ka diphoofolo ka moka tša leloko le. E tšokotša mosela.

(a) Katse e kgona go sepela gabosele ka lebaka la mesamelwana ye boleta ka fase ga leoto le lengwe le le lengwe.

(b) Monwana wo mongwe le wo mongwe o na le lenala le bogale le le obegilego. Dinala di ka gogelwa dipotlaneng tše nnyane, tše di lego menwaneng gore di se kgome fase. Ge katse e nyaka go šomiša dinala tša yona e ka di ntšha. Patiša borofa bjo bongwe bjo boleta gare ga menwana ya gago go tloga ka godimo le ka fase gomme dinala di tla bonala.

Hlokomela gore go na le dinala tše tlhano borofeng bja ka pele le tše nne borofeng bja ka morago.

Mpša ga e kgone go uta dinala tša yona. Di kgoma fase gomme o kgona go kwa motswikinyo wa dinala ge e sepela lebatong. Elelwa gore dinala tša mpša di otlologile mola tša katse di obegile.

Dinala tša katse di kgona go ngapa gabohloko. Di thuša katse go namela mehlare ka lebelo le le makatšago, kudu ge e tšhaba manaba.

Bula molomo wa katse o lebelele meno a yona.

Ge katse e ja nama, e e gatelela fase e e kgerole ka dipolai tše nne le meno a ka morago. Dipolai di šomišwa bjalo ka peke, go gagola nama. Meno a ka morago ke a bogale gape a na le dintlha gomme a a kgohlana ge mehlagare e tswalelwa, bjalo ka magare a sekero. Katse e sekamiša hlogo ge e ja nama gore meno a ka morago a kgone go e sega bjalo ka sekero.

Meno a ka pele mehlagareng ya ka godimo le ka fase, ao a lego gare ga para ye nngwe le ye nngwe ya dipolai, ke a mannyane kudu gomme ga a atiše go šomišwa

Leleme ke le makgwakgwa gomme le swana le maleme a diphoofolo tša leloko leo la dikatse la go ja nama. Leleme le šomišwa bjalo ka raspere (feilakgwakgwa) go latswa mašaledi a nama magapong.

Hlokomela gore katse e šomiša leleme la yona ka tsela efe ge e nwa maswi a a lego pirenyeng. E latswa maswi.

Lebelela mahlo a katse. Thaka ye e lego garegare ga leihlo ke lešobana le lennyane la go tsenya seetša leihlong.

Bošego ge seetša se fokola, dithaka di bulega kudu gore seetša ka moka se se lego gona se tsene leihlong. Se kgontšha katse go bona bošego. Ge seetša e le se bogale dithaka di a nyenyefala go thibela gore go se tsene seetša se sentši kudu ka leihlong. Di fetoga mphatšana ge seetša se galefile( bjalo ka ge go bontšhwa.

Le ge katse e sa rate meetse, e na le mokgwa wa go itlhwekiša. Katse e swara boya le maoto tša yona gore di dule di hlwekile ka go di latswa ka leleme la yona. E kolobiša borofa bja yona bja ka pele ka leleme gomme ya hlapa hlogo le mahlo.

Katse e ja ka bothakga bjo bogolo. Molomo le maoto, ga di atiše go tšhilafala.

(a) E namela sehlare ka lebelo ka go šomiša dinala go itshwareletša.

(b) E otla le go ngapa ka dinala le borofa bja ka pele.

(c) E kganyelela sehlareng goba kutamong ka lebelo.

(d) E leka go tšhoša lenaba ka go oba mokolo le go emiša boya le go dira modumo wa go gwaša,

Dikatse di ruiwa malapeng gore e be diruiwaratwa eupša di ka ba le mohola wo mogolo wa go bolaya magotlo, dipeba le dinoga. Batho ba bea dikatse ka dipolokelong, malekelekeng, mabenkeleng, gore di dire mošomo wo.

Lochenr G.P., Dugard H.;1971; Thutamahlale e Bonolo Ya Kakaretšo Mphato wa 3




#Article 9: Letlase la seswai (110 words)


Letlase la seswai ke lebadi leo letlase la lona elego seswai. Letlase la seswai le šumišwa kudu go dikhomphutha le kgale Amerika. Mabadi a letlase a seswai a ka dirwa go tloga go letlase la pedi ka go hloma makoko a dinomoro tse tharo (go tloga letsogong la goja). Mohlala, letlase la pedi la 73 ke 1001001, ge e dirwa makoko eba (00)1 001 001 — gomme lebapi la letlase la seswai yaba 111. 

Mohlala wa letlase la lesome

Mohlala wa Letlase la seswa:

Ka go dira dipalo tše, re kgona go bona gore goreng 112 go Letlase la seswa e lekana le 64+8+1 = 73 go letlase la lesome.




#Article 10: Modimo (100 words)


Bakreste, Bajuda, le Bamoslem ba dumela gore Modimo ke o tee yo a lego Tate yo maatla ka moka, Mohlodi wa legodimo le lefase, wa tšohle tše di bonwago le tše de sa bonwego.
GENESI (Tlhôlô)

tšona. Mme gwa ba bjalo.

tša nageng di eya ka mehuta ya tšona. Modimo a bona e le mo gobotse.

le diruiwa, le lefase ka moka, le digagabi ka moka tše di gagabago lefaseng.

godimo, le nyabanyaba yohle ya diphedi mo faseng.

feditše modiro wa gagwe ka moka wo a o dirilego.

Bibele Kgatišo ya boraro 1988 - Lekgotla La Bibele La Afrika-Borwa 1986




#Article 11: Nelson Mandela (1914 words)


Nelson Rolihlahla Mandela (O belegwe 18 Mosegamanye 1918 - 5 Manthole 2013) be ele molwela tokologo lera dipolotiki wa Afrika Borwa. Ebile mopresidente wa Afrika Borwa ngwageng wa 1994 go fihla ka ngwaga wa 1999. Ebe ele motho moso wa pele wa go kgethwa go ba mopresidente morago ga tokologo. Mmušo wa gagwe oile wa shulalanya kgethologoganyo yeo e bego e lebane ke batho baso nageng ya Afrika Borwa, ka go lwantšha bodidi, kgethologano ka mmala le go hlohleletša tekatekano. Dipolotiking ebile moetapele wa mokgahlo wa African National Congress (ANC) go tloga 1991 go fihla 1997 gape e bile moetapele le kago lefapa la Democratic socialist. Tša boditšhabatšhaba, Mandela ebile mongwaledi mogolo wa Non-Aligned Movement gotloga ka 1998 gofihla ka 1999.  

O belegwe lapeng la bogoshi ba AbaThembu, Mandela o tsene yunibesithi ya Fort Hare le yunibesithi ya Witwatersrand, mo ailego ake thutela dithuto tsa molao. Go duleng ga gagwe Johannesburg, o ile a tsea karolo dipolotiking a lwantšha mmušo wa kgatelelo, a tsenela mokgahlo wa ANC yaba  yo mongwe wa bahlomi ba mokgahlo  wa bašwa wa ANC. Morago ga mokgahlo wa maburu o seno hlongwa ngwageng wa 1948, Mandela o ile a thoma go tsebega ka 1952 ka morago ga khampheini ya ANC yagoba kgahlano le mmušo wa kgatelelo, O ile a hlopiwa goba hlogo ya lefapa la Transvaal gape a ba hlogo ya Congress of the people ngwageng wa 1955. Go šomeng ga gagwe bjale ka ramolao oile a golegwa makga mmalwa ka ditatofatšo tsa go menola mmušo yena le baetapele ba ANC, ka maswabi baile ba a hlolwa ka molato wago menola mmušo go tloga ngwageng wa 1956 go fihla 1961. Kago hlohleletša ke Marxism o ile ka sephiring a tsenela lefapa la makomonisi a Afrika borwa (SACP) afetša ele omongwe wa ba etapele ba SACP. Mathomong o ke kanne go gwanteng ntle le ntwa, ka tšhomišano le mokgahlo wa makomonisi a Afrika Borwa baile ba hloma Lerumo la setshaba (Umkhonto we Sizwe) ka 1961, e le wago senyetša mmušo wa kgatelelo. Ka ngwaga wa 1962, oile a swarwa a latofatšwa kago menola mmušo a romelwa kgolegong bophela ka moka ka Rivonia Trial.  

Pele age a kgethwa goba moetapele wa Afrika Borwa, Nelson Mandela o be a katane le mmušo wa kgatello wa Afrika Borwa ele moetalapele wa African National Congress. Nelson Mandela o dutše kgolegong mengwaga ye masome pedi šupa (27), bontšhi ba mengwaga a le Robben Island.

Nelson Mandela o tsebega bjalo ka tate wa setšhaba, moemedi wa tokologo, le tekano wa batho bohle.

Nelson Mandela o tšwele kgolegong ka 1990, moo a thomilego go rera tshwarelano lego thoma dipoledišano go fediša kgethollo Afrika Borwa. Nelson Mandela o hweditše difoka tse fetago lekgolo mengwageng, se segolo elego Nobel Peace Prize ka 1993.

Mo pukung ya bana  ba mo hlalošeditšeng ka mokgwa wo:

Leina la ka ke Nelson Mandela. Ke dula Afrika Borwa, lefase le lebotse le le lego kua tlase ntlheng ya Afrika. Nna le wena re
dula Afrika-Borwa. Ke belegetšwe motsaneng wa Mvezo ku Kapabohlabela ka la 18, ka fao, ke mokgalabje lehono. Tate e be e le kgoši. O ile a mpha leina la Rolihlahla, leo tlhalošo ya lona ka Sethosa e lego “ramathaithai”. Ke be ke sa le yo monnyane, ke na le ngwaga o tee goba ye mebedi ge batswadi ba hudugela kua Qunu. Matšatši a ka kua Qunu a bile a mabose kudu. Ge ke gola ke be ke diša dinku le dipudi tša batswadi ba ka.

Ke be ke bapala le bagwera ba ka kua mašemong. Re be re thutha kua dinokeng gomme re eja todi ya mamepe ao re bego re a rafa diphagong tša dinose. Ke be ke hlokomela ka mehla gore dinose di se ke tša ntoma. Nkile ka leka go namela tonki. Tšohle di be di lokile gomme gwa senyega ge tonki e ntahlela ka ntšhuthung ya meetlwa!

Ge ke na le mengwaga ye 7, tate o ile a nthomela kua sekolong sa kereke. Ke nna motho wa mathomo ka lapeng la gešo wa go tsena sekolo. Tate ga se a tsena sekolo. Re be re swanetše go apara diaparo tše di bonalago kua sekolong, gomme batswadi ba ka ba be ba hloka sa bona kudu go ka nthekela diaparo tša sekolo. Tate o ile a tšea borokgo bja gagwe bja kgale a bo ripa mo matolong a nkapeša. Ke be ke se na lepanta, ka fao tate a tšea lenti a bofa borokgo ka lona mo dinokeng. Le ge go le bjalo, ke be ke thabile, ke thabetše go apara borokgo bjoo. Kua sekolong, morutiši a no mpha leina la Nelson. Nagana fela o fiwa leina le lefsa o šetše o na le mengwaga ye 7 ke be ke dula ke thabile ge ke le kua sekolong le ge ke le kua gae. Mma o be a fela a nkanegela dinonwane, gomme ka ithuta dilo tše dintši mo dinonwaneng tša gagwe. O nthutile gore ke dule ke ikokobetša le go ba le tlhompho mo bathong. Tate yena o nthutile go ba bogale. Ke be ke nyaka go ba bogale bjalo ka yena. Ke be ke nyaka go swana le yena. Ke be ke itšhela ka melora mo hlogong gore moriri wa ka o be wo mopududu bjalo ka wa gagwe. Ke be ke rata tate.

Fela ka morago ga go ba le mengwaga ye 9, bophelo bja ka bo ile bja fetoga ka gobane tate o ile a hlokagala. Ke ile ka swanela go phutha dilo tša ka tše mmalwa gomme ka tloga le mma ra ya lagaeng le lefsa. Go be go le bohloko mo go nna go tloga Qunu. Ke ile ka retologa, ka lebelela morago go bona legae la gešo le lethabo leo ke bego ke le tlogela kua morago. Ke ile ka yo dula le Malome Jongi kua Mqhekezweni motseng wa kgauswi. O be a le mokgotse yo mogolo wa tate. Ke be ke hlologela Qunu le balapa bao ba šetšego, fela bophelo bja ka le Malome Jongi e be e le bjo bobose kudu. Ke be ke bapala le morwa wa gagwe, Justice, gomme re ipshina kudu. Re be re namela dipere, re šoma ka tšhengwaneng, re bapala ka mašemong a matalana ebile re thutha ka nokeng. Malome o be a ntshwere bjalo ka ngwana wa gagwe.

Ke ile ka tsena sekolo sa kgauswi. Ge ke le mengwaga ye 16 Malome Jongi o ile a nthomela kua Sekolong sa Clarkebury. Go no swana le tate, malome le yena o be a dumela gore thuto e bohlokwa. Ka morago ga mengwaga ye 16 ke ile ka ya kua Sekolong se se Phagamego sa Healdtown. Ke be ke šoma ka maatla kua sekolong. Ke itše go fetša sekolo ka ya Yunibesithing ya Fort Hare. Ka nako yeo ke be ke na le mengwaga ye 21.

Ge ke be ke na le mengwaga ye 16, Malome Jongi o ile a nthomela kua sekolong sa Clarkebury. Go no swana le tate, malome o be a dumela gore thuto e bohlokwa kudu. Clarkebury e be e le botsana e sa swane le Mqhekezweni. Sekolo sa gona se be se agilwe ka sehlopha sa meago ya sekoloneale ye masomepedinne.

Ka letšatši la mathomo la dithuto ke ile ka bona diputsu tša ka tše difsa. Ge ke tsena ka klaseng diputsu tša ka tša thelela mo lebatong le le phadimago la go dirwa ka kota, ka bona basetsana ba babedi ba ba dutšego ka pele ba bogetše mosepelo wa ka wa manyeme ba hwile ka disego. Ke ile ka napa ka tseba yo mongwe wa basetsana bao gomme a ba mogwera wa ka yo bohlokwa kua Clarkebury.

Ka pela ke ile ka tlwaela bophelo bja Clarkebury. Ke be ke raloka dipapadi tše dintšinyana, gomme bokgoni bja ka bo le magareng. Bontši bja baithutikanna ba be ba ntšhiya mo lepatlelong ba bile ba mphala ka klaseng. Ke be swanetše go ithuta ke babaletše gore ke fi hle mo ba lego gona.

Ka morago ga go thoma ka go fokola ke ile ka kgona go oketša tšwelopele ya ka, gomme ka tšwelela mo Fomong ya boraro (Mphato wa 10) ka mengwaga ye mebedi sebakeng sa ye meraro. Ke be ke swara ka pela: therešo ke gore ke be ke šoma ka maatla. Ge ke le bogolo bja mengwaga ye 21, ke ile ka yo ithuta kua Yunibesithi ya Fort Hare. Fela tšeo ke ditaba tša nako ye nngwe.

Ge ke be ke sa le mošemanyana, ke be ke dula motseng wa Qunu. Re be re na le melatswana ye e hlwekilego le dithaba tše ditala. Dinku, dipudi le dikgomo di be di fula fela mo motseng. Go be go se na ditsela tša dikoloi. Go be go na le ditsejana tša maoto fela. Re be re dula ka mengwakong ya go bopša ka mobu. Re be re na le mengwakwana ye meraro. Wo mongwe e le wa go apeela, wo mongwe e le wa go robala gomme wo mongwe e le wa go bolokela dilo. Re be re ekga meetse kua nokeng. Mma o be a apea ka pitša ya maoto a mararo. Re be re eja setampa se se hlakantšwego le dinawa seo se bitšwago “umngqusho” ka Sethosa. Maswi e be e le a mantši kudu. E be e le a dipudi le a dikgomo 6.

Ge ke le yo mogolwanyana ke ile ka hudugela kua Gauteng (Johannesburg). Gona kua ke ile ka dula Alekesanta (re be re e bitša Alex, ge re e khutsofatša). Ke ile ka makatšwa ke bogolo bja Johannesburg. Bophelo bja gona bo be bo sa swane le bja Kapabohlabela. Moya wa gona o be o tšhilafetše ka lebaka la muši. Go be go le kotsi kudu go sepela bošego. Batho ba be ba dula ka dintlong tše dinnyane tša khutlonne tša go swana le mapokisi a mankgwari. Re be re se na mohlagase goba meetse a pompo.

Gomme seo ke bego ke se rata ka Alex ke gore batho ba gona ba be ba etšwa mafelong a go fapana. Ka moka ba bolela maleme a go fapana. Bangwe ba be ba bolela Sezulu, Sesotho, Sepedi le Setsonga. Le ge Alex e be e fapana kudu le Qunu, ke be ke ipshina ka go dula gona.

Leetotelele Go Ya Tokologong – Boitaodišphelo bja Nelson Mandela – Letlakala 8  9. E fetoletšwe Sesothong sa Leboa ke Maje S Serudu.

Ke ile ka ithuta thuto tšatši le lengwe ka tonki ya legwaragwara. Re be re šielana ka go e namela le go e fologa gomme ge sebaka sa ka se fihla ke ile ka e tsokama gomme tonki ya ragoga ka la mmutla e lebile thwii sethokgwaneng sa mehlare ya meetlwa. E ile ya inamiša hlogo e leka go nkotola, e ile ya atlega, eupša e sego pele ga ge meetlwa e ntlhaba le go ngwapa sefahlego sa ka, e nkgoboša pele ga bagwera ba ka. Bjalo ka batho ka Bohlabela, Maafrika ba na le moyo wo o hlabologilego ka mešogofela wa seriti goba seo Matšhaena a se bitšago 'Sefahlego'. Ke be ke gobogile pele ga bagwera ba ka. Le ge ke be ke wišitšwe ke tonki, ke ile ka ithuta gore: go goboša motho yo mongwe ke go dira gore a kwe bohloko bjo bo sa nyakegego. Le ge ke be ke sa le mošemane, ke be ke fenya bagwera ba ka ka ntle le go ba goboša.

Mo mafelelo a tsekišo ya gagwe Mandela o boletše ka mokgwa wo:

Leetotelele Go Ya Tokologong, Letlakala 325, Nelson Mandela.




#Article 12: Ngwaga wago tlwaelega wago thoma ka Laboraro (499 words)


Ngwaga wa go tlwaelega wa go thoma ka Laboraro.

Tšhupamaka yeo e laetšago ngwaga ya go thoma ka Laboraro

Ngwaga wa go tlwaelega ke ngwaga wa goba matšatši a 365, esego ngwagamolele (ngwaga woo onalego matšatši a 366).




#Article 13: Pherekgong (159 words)


Pherekgong goba Janaware ke kgwedi ya pele ya ngwaga Tšhupamabakeng ya Gregorian. Pherekgong ke ye nngwe ya dikgwedi tše šupa tša go ba le matšatši a masometharotee (31).

Letšatši la pele kgweding ya Pherekgong le tsebja bjalo ka Letšatši la mathomo la ngwaga.

Ka kakaretšo, ye ke kgwedi ye e tonyago kudu karolonog ya ka godimo ya lefase (Northern Hemisphere), mola  karolong ya tlase ya lefase (Southern Hemisphere) e le kgwedi ye e fišago. 

Ngwageng wa go tlwaelega, Pherekgong e thoma letšatšibekeng le le swanago le la Diphalane. Mohlala, ge letšatši la pele la Pherekgong e le Labobedi, Diphalane le yona e tla thoma ka Labobedi, gomme bobedi di fela letšatšibekeng le le swanago ka ge di na le matšatši a masometharotee. Le ge Pherekgong e sa thome letšatšibekeng la go swana le la Dibokwane, dikgwedi tše pedi tše di fela ka letšatšibeke le le swanago. Ka gona Pherekgong, Dibokwane le Diphalane di fela ka letšatšibeke le le swanago.




#Article 14: Sefoka sa Afrika Borwa (1032 words)


Sefoka se bopša ke dikarolwana tše di latelanago tšeo di rulagantšwego go ya ka sediko sa sebopego sa lee seo se beilwego godimo ga tše dingwe.

Moeno - !ke : /xarra //ke, wo o ngwadilwego ka leleme la Khoisan la setšhaba sa /Xam, gomme wona o ra gso re: batho ba ba fapanego ba llkopane. Moeno o lebišitšwe go maitekelo a motho yo mongwe le yo mongwe a go kopanya dikgopolo le tiro. Ge re lebeletše setšhaba ka moka, moeno o bolela gore re swanetše go kopana le go ba le ponelopele e tee le boikgantšho bjalo ka setšhaba - Kopano ka gare Phapano.

Manaka a Tlou - a emetše bohlale, maatla, maitshwaro le go hloka magomo.

Makala a korong - ka gare ga sediko sa sebopego sa lee seo se bopšago ke manaka a tlou - a emetše go kgona go belega, kgolo le tlhabollo ya bokgoni, phepo ya batho le karolo ya temo ya mabu.

Kotse - sebopego sa kotse ya gauta se nyakile go ba sa nkgokolo. Se na le dikarolo tše pedi: boitsebišo le go iphemela ga semoya.

Dibopego tša batho - di tšwa go dibopego tša lebje la Linton, leo e lego mohlala wo o tsebjago lefaseng ka bophara wa bokgabo bja Afrika Borwa, leo ka nako ye le lego go Musiamo wa Afrika Borwa go la Kapa. Batho ba maKhoisan bao e lego bona bao ba phetšego pele, Afrika Borwa, ba re fa bohlatse bja botho le bohwa bja rena bjalo ka batho ba Afrika Borwa. Diswantšho di bontšhwa o ka re go a dumedišanwa, gomme se se bontšha kopano. Se gape se emela le mathomo a tlhabollo ya motho gore a be le ponelopele ya go ba moagi le gore re batho ka moka ga rena.

Lerumo le molamo - ke maswao a boitšhireletšo le taolo - gape di emela le maoto a maatla a tlhame. Lerumo le molamo di robaditšwe, gomme se se bontšha khutšo.

Protea - ke sešupo sa bobotse bja naga ya gešo le kgolo ya bokgoni bja rena bjalo ka setšhaba ka go latela Tsošološo ya Afrika - gape e bontšha kgolo yeo e feletšego ya tšeo di tšwago mabung gomme di nošetšwa go tšwa godimo.

Tlhame - bjale ka ge e bontšhwa e fofa - se se bontšha ditlamorago tša kgolo le lebelo. Ke nonyana ye maatla yeo maoto a yona a bontšhwago bjalo ka lerumo le molamo - e tloga e bontšha gabotse gore tlhame e ikemišeditše go sepela e nyakana le dinoga gomme se se bontšha go itšhireletša kgahlanong le manaba. Ke morongwa go tšwa godimo gomme o tliša ditšhegofatšo lefaseng, gomme se se bontšha gore ke kemedi ya bogolo bja semoya. Maphego a yona ao a bulegilego a bontšha gore setšhaba sa gešo se a hlatloga, mola gape e re fa le tšhireletšo.

Letšatši le le hlabago - le emela go kganya le bobotse. Le bontšha tshepo ya tswaloleswa, go kgona go nagana, tsebo, kahlolo ye botse le go nyaka go tšwelela. Ke kemedi ya fao bophelo bo tšwago gona, ya seetša le go felela ga motho.

Sebopego seo se feletšego sa Sefoka, se bontšha sediko sa sebopego sa lee sa ka tlase se kopanywa le sa ka godimo gomme se se bontšha go hloka magomo. Tsela ye e kopanyago karolo ya ka tlase ya sekorolo, ka go latela tsela ya manaka a tlou, le mothalo wo letšatši le tšwelelago ka godimo ga wona, di dira sebopego sa lee seo tlhame e tšwelelago go sona. Se se emela tswaloleswa ya setšhaba sa rena sa bagale.

Ke leswao la maemo a godimo la Mmušo. Le tšwelela go dipampiri tša mmušo ka moka go swana le: dipasporoto, ditifikeiti tša matswalo, lenyalo, lehu le sekolo. Sefoka se seswa se tšea legato la seo se bego se le gona Afrika Borwa go tloga ka la 17 Setemere 1910. Phethošo e lebišitšwe go go bontšha diphetogo tša temokrasi ka Afrika Borwa le lerato la naga le leswa.

Kgoro ya Bakgabo, Setšo, Saense le Theknolotši e ile ya dira kgopelo ya dikgopolo setšhabeng mabapi le Sefoka se seswa, mo ngwageng wo o fetilego. Ka go latela ditshwayatshwayo go tšwa go setšhaba gammogo le kabinete go ile gwa ngwalwa taelo. Ba Ditirelo tša Mmušo tša Dikgokagano le Tshedimošo (GCIS) ba ile ba bonana le Design South Africa - e lego mokgahlo wo o emelago tiro ya barulaganyi gore o fe taelo go barulaganyi ba maemo a godimo ba lesome ka gare ga naga. Go ile gwa kgethwa barulaganyi ba bararo gomme thulaganyo ya Mna Iaan Bekker e ile ya amogelwa ke Kabinete gore e be yona ya Sefoka. Mna Bekker ke molaodi  wa khampani yeo e bitšwago FCB Group gomme yena o šetše a rulagantše maswao a mantšhi a mekgahlo ya poraebete le ya setšhaba.

Batho Pele ke mmolelo wa Sesotho boithaopo bja mmušo gore bo tla direla batho ka moka ba Afrika Borwa. Metheo ya Batho Pele ke yona yeo Sefoka se seswa se theilwego go yona. Ka la 1 Oktoboro 1997, bodiredi bja mmušo bo ile bja thoma ka lesolo la Batho Pele leo le bego le lebišitšwe go kaonafatšo ya kabelo ya ditirelo go batho.

Batho Pele ke go ithaopa go ditšo le tšhomelo ya:
Go rerišana ka mehla ka ga khwaliti ya ditirelo tšeo di fiwago

Go bea seemo sa tirelo mabapi le boleng bja ditirelo tše di fiwago

Go dira gore batho ba kgone go fihlela ditirelo gagolo bao peleng ba bego ba phaetšwe thoko

Go netefatša tlhompho ka go latela seemo seo se beilwego mabapi le go swara badiriši ba ditirelo

Go fa tshedimošo ye kaone mabapi le ditirelo gore badiriši ba be le tshedimošo ya maleba

Go hlohleletša go šomela pepeneneng mabapi le gore ditirelo tše diswa di fiwa bjang

Go phošolla go palelwa le diphošo gore mathata a rarollwe ka tsela ya maleba.

Go dira gore tirelo e lekane le tšhelete gore badiriši ba bone gore motšhelo wa bona o šomišwa ka tsela ya maleba.

Re swanetše go šoma mmogo gore re netefatše gore bjalo ka mmušo le batho, re dira gore metheo ya Batho Pele e kgonagale go setšhaba seo se šomelago bophelo bjo bokaone.

Compiled by: Government Communication and Information System (GCIS), April 2000




#Article 15: Sekriste (110 words)


Sekriste ke bodumedi, dithuto tša bona di bolela ka bophelo le dithuto tsa Jesu wa Nazarena. Bakriste ba dumela gore Jesu ke ngwana wa Modimo legore ke Messia oa porofitilwego go Testamente ya kgale, le gore Testamente ye mpsha e fihlollotswe ke Jesu.

Go lekanetšwa gore ka 2007 dimillione millione tše 2.1 (billion) goba 33% ya bodudi ba lefase ka bophara ke Bakriste. Bokriste ke bodumedi bo bogolo bofeta ditumelo kamoka lefaseng. Dinaga ka dinaga, Sekriste ke bodumedi bo bogolo gofeta ditumelo tše dingwe, dinageng tša goswana le Europa, Amerika, Borwa ba Afrika, Philippines and Oceania. Sekriste go gola ka maatla Asia, nageng tša goswana le Tšhaena  le Korea Borwa.




#Article 16: Sepedi inthaneteng (329 words)


South African Qualifications Authority --Ke ka lebaka la eng Afrika Borwa e kgethile Tlhahlo ya Mangwalo a Thuto ya Bosetšhaba? 

PUKWANA YA TLHALOŠO YA MOLAO WA MAITSHWARO WA BAŠOMI BA TIRELO YA SETŠHABA.

Pukwana ya maitshwaro a batho bao ba direlago setšhaba
 

Keletšo go tša ditšhelete
Tebalelo Ya Motšhelo Wa Dikgwebopotlana
e ngwadilwe ka polelo ya kgetho ya gago, etela weposaete ya rena go šomisa tšhelete ye ntši go abela batho ba Afrika ditirelo. 
 

Winnie Lebelo Kgomotso Comprehensive High School Grade 11
 

KGORO YA DIMINERALE LE ENETŠI
polelo ye e kwagalago ya tlhohleletšo ya botsebi; tiišetšo ya tšhelete go tšwa pankeng ye e ngwadišitšwego ya Afrika Borwa ...
 

Ga go na motho yoo a tshwenyegago Afrika Borwa. ...... A ke maina a dikgwedi ka Sepedi/Sesotho sa Leboa. A ngwale dikgobeng tšeo di swanetšego tšhupamabakeng/khalentareng. Janaware ...
 

This corpus kindly provided for the Dasher project by: De Schryver ...Maemo a polelo ??Katološa dipolelo ka go oketša ka mahlaodi le mahlalosi; ...... Se se ra tlhatlošo ya maemo a botshelo jwa Maafrika Borwa otlhe bogolo ...
 

OpenVibe-SAsesotho. Ba bang ha ba khone ho qeta polelo kapa sona serapa ba sa ngole ka Senyesemane. All eyes on Zim as Southern sesotho leaders gather. South Africa to ...




#Article 17: Tumelo ya Nicea (247 words)


Re dumela go Modimo o tee Tate yo maatla ka moka, Mohlodi wa legodimo le lefase, wa tšohle tše di bonwago le tše de sa bonwego,

Re dumela go Morena o tee Jesu Kriste, Morwa Modimo motswalwanoši, 
Yo a tswetšwego ke Tate pele ga mehla ka moka, Modimo yo a tšwago go Modimo, Seetša se se tšwago Seetšeng, Modimo wa makgonthe yo a tšwago go Modimo wa mmakgonthe, Yo a tswetšego a sa bopšago, Yo boyena bja gagwe bo lego tee le Tate,Yo dilo ka moka di dirilwego ka yena; Yo a ilego a theoga magodimong, ka baka la rena batho, le ka baka la phološo ya rena,
A namafatšwa ka maatla a Moya o Mokgethwa go Maria Kgarebe, gomme a ba motho,
A bapolelwa rena sefapanong mehleng ya Pontius Pilatus.
A hlokofatšwa, A bolokwa, A tsoga ka letšatši la boraro, ka mo mangwalo a bolelago ka gona, a rotogela magodimong, O dutše ka letsogong le letona la Tate; Gomme o tlo boa ka letago go ahlola ba ba phelago le ba ba hwilego: Yo mmušo wa gagwe o ka se bego le bofelo.

Re dumela le go Moya o Mokgethwa, Morena, Mophediši, yo a tšwago go Tate le Morwa; A khunamelwago, a tumišwago gammogo le Tate, le Morwa,
Yo a boletšego ka baporofeta. 

Re dumela Kereke e tee, ye kgethwa, ye Bohle, ya Baapostola.
Re dumela le Kolobetšo e tee ya go swarela dibe,
Gomme ke letetše tsogo ya bahu,
Le bophelo bja nako e tlago.




#Article 18: Polokego ya Nyuklea (2543 words)


Batho bao ba tšwelelago lenaneong la ka fase ke ditsebi tša polokego ya nyuklea go tšwa dinageng tša go fapafapana tšeo mengwaga ye mentši di bego di tsene fase ka dinyakišišo le tlhabollo, moakanyetšo, kago, tshepedišo, taolo le melawana ya polokego ya dipolante tša maatla a nyuklea [nuclear power plants] (di-NPP). Mo re tšweletša pelaelo ya rena ye kgolo mabapi le bokamoso bja maatla a nyuklea go lebeletšwe ditlamorago tša tšhišinyego ya lefase le tsunami mo polanteng ya maatla a nyuklea ya Fukushima-Daiichi go la Japan. Re na le tshepho ya gore ke fela maatla a nyuklea ao a efogago go ba tlhobaboroko go maphelo le polokego ya setšhaba le go tikologo ao a amogelegago mo setšhabeng. Le ge e le gore tshekatsheko ye e tseneletšego ya tiragalo ye ya masetlapelo ga e kgonagale gabjale ka lebaka la tlhokego ya datha ye e feletšego go ditiragalo tše di hlagilego, re rata go tšweletša maikutlo a rena mabapi le dikotsi tše šoro go dipolante tša maatla a nyuklea go badudi le go šišinya magato a tlaleletšo go leka go di efoga go lebeletšwe maitemogelo ao a hweditšwego go la Fukushima. Sa pele, re sekaseka dikaonafatšo tše di dirilwego go polokego ka lebaka la dikotsi tše šoro tše di hlagilego nakong ye e fetilego.

Kotsi go la Three Mile Island (TMI) Unit 2 (USA, 1979) ga se ya hlola dikgobalo go bašomi ba polanteng goba baagi. Ga se go be le tšhilafatšo ya radioekthifi ye e tlogago e bonala ka ntle ga polante. Le ge go le bjalo, kotsi e hlotše phokotšego ya dipeeletšo go dipolante tše mpsha tša maatla a nyuklea ka lebaka la kgahlego ye e fokotšegilego go tšwa go babeeletši ba praebete. 

Dinyakišišo ka ga kotsi di netefaditše maatla a ditheo tša polokego tše di dirišwago ge go dirwa moakanyetšo wa mohuta woo wa dipolante tša maatla a nyuklea. Ka go le lengwe, kotsi e utollotše gore mabofokodi a magolo mo phethagatšong ya ditheo tše, go akaretšwa moakanyetšo ya ditlabela le ditaolo, ditshepedišo tša tšhomišo le bokgonthe bja tshekatsheko ye e di thekgago, tlhahlo ya bašomi, le dipoelo tša maitemogelo a tšhomišo. Dithuto tšeo go ithutilwego tšona go tšwa kotsing di dumeletše dikaonafatšo mabapi le dikamego tša batho (ka moo batho le dipolante tša maatla a nyuklea di amanago), ditekolo tša polokego tše di kgonagalago tše di theilwego godimo ga moakanyetšo, boitokišetšo go tša tšhoganetšo, le mananeo a polokego. 

Kotsi ye gape e hlotše gore instasteri ya nyuklea e dire moakanyetšo wa dipolante tša maatla a nyuklea tše mpsha tše di akaretšago dibopego tša polokego tše di letilego mohla wa kotsi tše di sa šomišego ditlabela tša mohlagase goba tša metšhene.

Kotsi mo Chernobyl Unit 4 (USSR, 1986) e bile ye kgolokgolo mo historing. Go phatlalala ga kotsi go difehla-nyuklea tše dingwe mo polanteng go thibetšwe eupša go fetile ka maphelo a maloko a masometharotee a bašomi ba polanteng le boraditimamello. Go bile le tšhilafatšo ya radioekthifi ye e phatlaletšego mo dikarolong tše kgolo tša Yuropa. Diketekete tše dintši tša batho di ile tša gapeletšega go huduga go tšwa magaeng a bona a kgauswi le polante. Mo dileteng, kotsi e hlotše dikankere tša kgokgokgo tša go feta tekanyo le ditlamorago tše dingwe tše di sa thabišego mo maphelong a batho le go hlola kamego ye kgolo ya monagano mo setšhabeng. Kotsi gape e bile le mošito o mogolo go tša sepolitiki. Moakanyetšo wa sefehla-nyuklea mo Chernobyl o be o fapane kudu le difehla-nyuklea tše di galefišwago ke meetse a a se nago maatla go la TMI le Fukushima. Dinyakišišo ka ga kotsi ya Chernobyl di laeditše mafokodi a magolo a moakanyetšo (go hloka boitsepelelo bja makgonthe, moakanyetšo wa go se lekane wa dirote tša taolo, ditlabela tše di sa kgotsofatšego tša go swarelela) gammogo le mafokodi go tlwaelo ya polokego ka nageng ye e bego e le Soviet Union. Go sepelelana le tlhahlo ya boditšhabatšhaba le go obamela maemo a polokego a bosetšhaba ao a kaonafaditšwego, tlhabollo ye e bonagalago e fihleletšwe go dipolante tša maatla a nyuklea ka nageng ye e bego e le Soviet Union. Go feta fao, IAEA International Nuclear Safety Advisory Group (INSAG) e ntšhitše dipego mabapi le kotsi le go tšweletša Tlhahli go Ditheo tša Polokego ka Kakaretšo le Tlwaelo ya Polokego [Guidance on General Safety Principles and Safety Culture] go koanafatša polokego ya dipolante tša maatla a nyuklea lefaseng ka bophara. Intasteri ya nyuklea e hlamile World Association of Nuclear Operators (WANO) go sekaseka le go fa dipoelo tše di sa kgaotšego tša maitemogelo a tšhomišo ya polante ya maatla a nyuklea.

Ka go ithuta tše dingwe go tšwa go dikotsi tše, ditsela go taolo ya polokego le moakanyetšo wa dipolante tša maatla a nyuklea di kaonafaditšwe, le gona taolo ya polokego ya nyuklea ya boditšhabatšhaba ye e theilwego godimo ga Tumelelano ya Polokego ya Nyuklea [Nuclear Safety Convention] le dikwano tše dingwe tša boditšhabatšhaba e ile ya hlangwa. Theo ye bohlokwa godimo ga tlwaelo ya polokego e thomile go ba kgwekgwe ye e tlwaelegilego ya tšatši ka tšatši.

Tšhomišano ya boditšhabatšhaba e ile ya matlafatšwa go kaonafatša dinyakwa le dintlha tše bohlokwa go netefatša polokego ya maatla a nyuklea le go di akaretša ge go thewa moakanyetšo wa dipolante tša maatla a nyuklea tša meloko ye e latelago. Kopano ya Polokego ya Nyuklea [Nuclear Safety Convention] gape e ipileditše gore go sekasekwe polokego ya dipolante tša maatla a nyuklea tše di lego gona go hlaola le go phethagatša dikaonafatšo tše kgonagalago tše di kwagalago.

Bohlokwa bja thuto le tlhahlo ka tša nyuklea bo ile bja lemogwa, bjoo bo hlotšego gore go hlongwe World Nuclear University (WNU) le go hlangwa ga dikgokagano tša thuto ya nyuklea mo dileteng go dikarolo tše fapafapanego tša lefase.

Dikotsi tše šoro tše di hlolwago ke nyuklea di bonala di fetogile histori. Le ge go le bjale, ye nngwe e hlagile. Ka lebaka la eng?

Tshekatsheko ye e tseneletšego ye e theilwego godimo ga datha ye ntši e a nyakega go fana ka karabo ye e feleletšego, eupša ditemogo tše dingwe tša mathomo di swanetše go dirwa gonabjale. Ka go le lengwe, Tšhišinyego ya lefase wa Tohoku-Taiheiyou-Oki ka 11 Matšhe 2011 e laetša gore dipolante tša maatla a nyuklea di na le bokgoni bja go iphemela ditiragalo tša masetlapelo a tlhago go phala dilo tše dingwe tše ntši tša go dirwa ke motho. Ka go le lengwe, go bonala e le gore, ge go kgetha lefelo le moakanyetšo wa dipolante tša nyuklea tša Fukushima-Daiichi, go kopana go go bego go sa letelwa ga ditiragalo tše e sego setlwaedi gore di ka hlaga (tšhišinyego ya lefase ya histori gammogo le tsunami ye e gogilego šedi tše di hlotšego tahlegelo ya maatla ka moka a mohlagase) ga se tša tloga di elwa tlhoko ka mo go kgotsofatšago.

Gabotsebotse, go kopana moo go go hlakahlakanego ga go thomišwa ga ditiragalo tše di bego di sa letelwa go meakanyetšo ya dipolante go hlotše gore go be le dikotsi tše šoro tše di hlalošwago ka godimo. Go tlaleletša, dikotsi tše di makaditše bahlakodiši ba tša tšhoganetšo ka ge ba be ba sa hwetša tlhahlo le ditlabela tša go šogana le masetlapelo a mohuta woo.

Go feta moo, temogo ya seemo e laetša gore dikaonafatšo tše di sa nyakego tšhelete ye ntši, tše di lemogwago ka tshekatsheko ye e tseneletšego kudu ye e dirwago pele, di ka ba di efogile dikotsi tše ka moka.

Ditemogo tše di hlotše gore re rume ka gore tše dintši di ka dirwa go thibela dikotsi tše šoro le go fokotša ditlamorago tša tšona ge go ka diragala gore di hlage. Re a tseba gore ka lebaka la setlwaedi sa tlhago sa batho sa go itebala ge ba kgotsofetše, taolo ya polokego ya nyuklea e ka fihla mafelelong; ke gore, ge e le gore ga re phegelele go tšwetšapele polokego, re ka lahlegelwa ke polokego.

Tše ke dika tša sewelo tšeo ditekolo tša bosetšhaba le boditšhabatšhaba le dinepokgolo tša ditekolo ka dinaga tše dingwe di thomilego go bea šedi kudu go laetša gore polokego e a kgotsofatša le gore e nyalelana le maemo a bosetšhaba le a boditšhabatšhaba go feta go hwetša le go phošolla mafokodi, e ka ba ka go moakanyetšo, tshepedišo, goba maemo ka bowona. 

Ka gona, re swanetše go matlafatša

boikgafo bja rena, e sego fela ka dipolelo, eupša le ka ditiro go fihlelela maitshwaro a go botšiša dipotšišo, ka go realo e le go kgonthiša kaonafalo ye e tšwelago pele ka go polokego ya dipolante tša maatla a nyuklea

Ka gona, go na le nyakego ya go tšwela pele go lekola le go kaonafatša tlwaelo ya polokego mo makaleng ka moka a taolo le tshepedišo tša maatla a nyuklea, go fihlelela šedi ye e nyakegago go tlhathollo ka botlalo, go phethagatša mananeo a bohlokwa go hlaola, go sekaseka le go phošolla mafokodi a polokego, le go laola ka tshwanelo tsebo ya nyuklea.

Šedi ye kgolo e swanetše go bewa go boleng bja tlhahlo ya bahlankedi ya maatla a nyuklea. 

Go fihlelela nepo ye, dinaga tše di gwebago ka dipolante tša maatla a nyuklea di swanetše go hloma disenthara tša go hlahla ditsebi tša theknolotši ya nyuklea go dinaga tše holegago. Bašomi ba seprofešenale ba maemo a godimo bao ba amegago go tšweletšo ya maatla a nyuklea ga ba swanelwa fela go ba le tsebo ya “o tseba eng” le “o tseba ka moo” eupša ba swanetše go ba le tsebo gape ka ga“o tseba gore ka lebaka la eng”gore ba kgone go tšea diphetho tša maleba le tše bohlokwa ka pela go šogana le maemo ao a bego a sa letelwa. 

Go tlaleletša se, mekgatlo ye e filwego maatla a taolo e swanetše go kaonafatša diphetho tša diponelopele tša ditsebi le ditlhahlobo, le go tiišeletša botshepegi le potego ge go begwa dikutollo tša ditlhahlobo tšeo mo setšhabeng. 

Ditlhahlobo tša mehleng di bohlokwa; le ge go le bjalo, le gona se bohlokwa kudu ke bokgoni bja go lemoga ditšhupetšo tša ka pejana tša ditiragalo goba mabaka ao a ka kgonagalago.

Go tlaleletša go magato a go tšwela pele go thibela dikotsi tše šoro, go swanetše go dirwa go tlala seatla go fokotša ditlamorago tša dikotsi tšeo ge di hlaga. Go bohlokwa go phetha ditekolo tša polokego tše di tseneletšego tša go lebagana le dikotsi tše šoro tša moakanyetšo wa polante ye nngwe le ye nngwe ya polante ya maatla a nyuklea le go tšwetša pele dipeakanyetšo tša taolo ya dikotsi tše šoro go difehla-nyuklea tše di šomišwago ka moka. Magato a taolo ya dikotsi a swanetše go thekgwa ka mabokgoni a sethekniki a makgonthe, ditlabela tša pekapo, le ditshepedišo tša pušetšo ya go tlošwa ga phišo ye kgolo pele ga go thomiša ga go tologa ga makhura. Bašomi ba polanteng ba swanetše go hwetša tlhahlo ye kaone ka taolo ya maleba ya dikotsi tše šoro.

Šedi ye e mpshafaditšwego e swanetše go fiwa go dinyakwa tša polokego ka kakaretšo go dipolante tše di agilwego go ya ka maemo a polokego a peleng go lebeletšwe nako ya tšhomišo ye e šetšego ye e ukangwago go bontši bja dipolante tšeo. Mokgwa wo o amogelegago kudu wa boditšhabatšhaba mo lefelong le o swanetše go nyakwa. Go lebeletšwe go palelwa ga mokgwa wo o tlwaelegilego wa mananeo a polokego a a sego bohlokwa (maatla a mohlagase) go go hlotšwego ke tsunami mo Fukushima, balaodi ba swanetše go nyakišiša gore ke go fihla bokgole bjo bokaakang bjoo go lebagana ga go palelwa ga mokgwa wo mongwe wo o tlwaelegilego go dipolante go ka utollwago ke theknolotši ya bjale.

Dinyakwa tša polokego tša dipolante tša maatla a nyuklea tša ka moso di swanetše go hlwekišwa go kgonthiša gore mananeo a tšona a go laola seemo a pekapo a kgona go šoma nako ye telele kudu ka morago ga tahlegelo ya maatla mo polanteng le ka ntle ga polante. Dipolante tše tša maatla a nyuklea tša ka moso di swanetše go kgona go boloka goba go lefa ka ponyo ya leihlo maatla a a mohlagase ao a lobilwego. Mananeo a a letilego mohla wa kotsi le ditheknolotši tše di gatetšego pele tša phethagatšo/matlafatšo ya mananeo, ditlabela, taolo ya tshedimošo le dikgokagano di swanetše go dirišwa go dipolante tša maatla a nyuklea tše mpsha. Dipolante tše mpsha di swanetše go agwa kgole le mafelo a dikotsi tša tlhago goba tša go hlolwa ke batho tše kgolo. Ditekolo tša dikotsi le taolo ya dikotsi di swanetše go šomišwa go matlafatšo ya moakanyetšo wa polante le tshepedišo eupša e se go go ema legato la ditokafatšo tša polokego tše di phethetšwego. Mehuta ye e latelago ya dipolante tša maatla a nyuklea e swanetše go kgonthiša gore go na le polokego le ge e le gore bahlankedi ba dipolanteng ga ba kgone go abelana ka thušo ya ponyo ya leihlo nakong ya mabaka a tšhoganetšo.

Dipremiamo tša inšorense tša beng ba dipolante tša maatla a nyuklea ka moka di swanetše go kgokaganywa go phethagatšo ya polokego ya dipolante.

Polokego ya nyuklea ya maatla e kgabaganya mellwane ya bosetšhaba. Magato a maleba go tšwela pele go matlafatša taolo ya polokego ya nyuklea ya boditšhabatšhaba a swanetše go laetšwa le go phethagatšwa ka morago ga ditherišano tša maleba, e ka ba e le ka gare ga melaotshepedišo wa Nuclear Safety Convention, IAEA, mekgatlo ya dilete go swana le EU goba mekgatlo ya intasteri bjalo ka WANO. Potšišo ye bohlokwa ye e swanetšego go botšišwa e ka ba ya gore: ke magato afe ao a ka bago mohola go tšwetša pele polokego ya nyuklea ya maemo a godimo lefase ka bophara. E ka ba go hlama melaotshepedišo ye meswa ya boditšhabatšhaba, mohlala ka go sebopego sa lekalatirelo leo le filwego maatla a taolo la boditšhabatšhaba le le nago le maswanedi a go ntšha maemo a polokego a boditšhabatšhaba ao a tlamago le go phethagatša ditlhahlobo tša kgapeletšo, goba e ka ba go tšwetša pele le go matlafatša go ya pele melaotshepedišo, ye e gatelelago maikarabelo a bosetšhaba a kopanywa le ditekolo tše phethegilego ka dinaga tše dingwe tša boditšhabatšhaba? 

Go tla letelwa gore mo khonferentsheng ya boditšhabatšhaba ye e tla swarwago mo IAEA go la Vienna ka June ngwaga wo e tla abelana ka mathomomayo a ditherišano tša magato a mohuta woo.

Dinyakwa tša dinaga tše mpsha tše di nyakago go thomiša ka go šomiša maatla a nyuklea di swanetše go hlabollwa le go akaretšwa ka go taolo ya polokego ya nyuklea ya boditšhabatšhaba. Dinaga tša mohuta woo di swanetše go laetša bokgoni bja tšona bja go fihlelela maemo a boditšhabatšhaba a godimo malebana le polokego, tšhireletšo le mellwane ye e beetšwego tšweletšo ya dinyuklea godimo ga go ba gona ga mananeo a bona a maatla a nyuklea.

Re tshepha gore ditšhišinyo tša rena di tla amogelwa gore di lebelelwe ke balaodi maemong a bosetšhaba le mekgatlo ya boditšhabatšhaba le gore magato ao a tseneletšego a tla tšwetšwa pele.

Re dula re itokišeditše go abelana maitemogelo le tsebo ya rena go thuša go hlabolla le go phethagatša ditšhišinyo tše le tše dingwe go fihlelela nepo ya rena ya go swana - go se be le maitemogelo a“Ka se hlage gape le gatee”a dikotsi tše šoro ka moso le, bjalo ka tšhireletšo ye e tseneletšego, go iphetolela kgahlanong le tšona ka tsela ya maleba ge di ka hlaga gape le ge go le bjalo.




#Article 19: Newton (366 words)


Newton e be e le Mofisika wa Seisimane. Leina la gagwe le le tletšego ke Sir Isaac Newton. O belegilwe ka di 4 Pherekgong 1643 gape o hlokofetše ka di 31 Hlakola 1727.

O hlomile melao ya mosepelo ye e tumileng kudu.

Melao ye ke motheo wa kwešišo ya rena ya mosepelo. Kwešišo ye e fetošitšwe ke Albert Einstein magareng ga 1904 le 1920.

Selo se tla dula se khutšitše goba se le mosepelong wa belositi ya go se fetoge ntle le ge kgapeletšo ya go se lekalekane e ka dirwa mo go sona.

Ge kgapeletšo-poelo e dirišwa mo go selo e diriša selo go akgofiša ka tšhupetšong ya kgapeletšo-poelo ye. Kakgofišo yeo e abja ka tebano le kgapeletšo-poelo mme ya abja ka go se lebane le mmase wa selo.

Ge selo A se gapeletša selo B, kgapeletšo ya A mo go B e lekana ka bogola bja kgapeletšo ya B mo go A eupša tšhupetšo ya kgapeletšo ya A mo go B e kgahlana thwii le tšhupetšo ya kgapeletšo ya B mo go A.

Re ka tšea mohlala wo o latelago ya thumano ya leswika le bomorago bja lephaka go laetša molao wa bobedi le wa boraro wa Newton.

Traka, e sepela ka 30 m/s goba 108 km/h go leba bohlabela mo mothalong thwii tseleng ye e lekanetšego, e rwele 300 kg ya leswika la khonkhoriti kgauswi le bomorago bja yona. Traka e thumana ka hlogo le mohlare, ya ema. Leswika la khonkhoriti le thelela morago ga lephaka mme la tsenelela 50 cm ka gare, pele le ema. Re ka tšea gore kgapeletšo-kgohlano gare ga lebato le leswika e a hlokomologwa.

Go tšwa molaong wa bobedi wa Newton kgapeletšo ya go se lekalekane ye e dirišwago ke lephaka mo leswikeng e abaganywa ka tekanyo le mmase wa leswika le kakgofišollo ya leswika.

Go tšwa molaong wa boraro wa Newton, lephaka le dira kgapeletšo-kgohlano mo go leswika ye e lekanago le kgapeletšo ye e dirišwago ke leswika mo lephakeng. Kgapeletšo ye e fokotša belositi ya leswika. Kgapeletšo ya leswika mo go lephaka e potetša lephaka

Mo go kgoboko ye e tlhaotšego go se na le go kgapeletšo ya ka ntle momentamo wa mothalo-thwii ga o fetoge.




#Article 20: Mokori (652 words)


Mokori ke sefane sa sepedi sa lebowa. Ba ga Mokori ke Ba-Pedi ba morafe wa Ba-Kone ba Matlala wa Lehwelere (e seng wa Matlala wa Thaba-Polokwane). Kgoro ebe ele ya Matlala, kgoshi ya bona ele Kgoshi Sekhukhune. 

Ka madulo ba ga Mokori batswa ka moshetsa wa noka ya lepelle, ko  ga Matlala a Lehwelere (e seng a Thaba -Polokwane) ko Limpopo Province/ goba Kgaolo ya Limpopo. Matlala a Lehwelere e theeletswe ka mokgoa oo gobane tulong eo go nale ditlhare tsa Mohwelere. Matlala a Thaba yona e dikanstwe ke Thaba e bitswang Thaba ya Matlala. Mohwelere ke setlhare se sentshang borekhu. Morekhu ke sejo, fela o tshwanetse o nne le tsebo ya gore ke ofe morekhu o sa tshwannang go jewa. Ebile Mohwelere se tsebega ele setlhare se se tseyang nako e telele go tuka, ga se swe ka pela ge se tuka.

Noka ya Lepelle (Olifants river) ke noka e kgolo e e fetang nageng ya ga Sekhukhune.    


Mabina ke lapile Sedingwane sa Ramogale makgorometsa ngwana wa noka e kgolo sedimo ntlotlolo.

Noka e senang mogwe le mogwegadi: e tsola banna le basadi makgeswa, a e ane letlhaka peba, seloka, seloka seye le bodiba. Ba-bina peba! 

Ke Mokori wa konaona badimo mokgaola tlhogo ba tlogela sebelebele sa motho. Ke bona bana ba noka e kgolo ya Lepelle (Olifants river) la ma- a mogobu...a mabula. 

Ga e ngene letlhaka peba seloka se ele le bodiba tletlolo. 

Ke motho wa bo Rankini wa Makena. Rankini o tswa baneng ke tswa baneng ke ileng ga Mokori wa konaona ga o seiswe dikobo go seiwa dikwala tsa bontsana a monganeng.) follow up to double check

Ke ngwana noka e senang mokgwe le mokgwegadi, noka e kgolo e tsolang banna le basadi makgeswa le basadi makgabe (ntepa). (ntepa ke roko ya sepedi ya setso)

Re Mokori wa konaona setswa ga Moima wa Rakgetse (watervaal). Ke meetsi titshaogang bankgelli batla ka mo thoko ba tshaba gore nka phamola motho. Ethiaa... Peba!  Ethiaa peba......ke tshaba badiri.

Ae ngene letlhaka peba, ke mokgaola tlhogo sebelebele sa sala le beng. Ke motho wa mabina ke lapile. Ke sedingwane sa Ramokgale makgorometsa ngwana wa noka e kgolo sedimo ntlotlolo. Noka e se nang mogwe le mogwegadi: e tsola banna le basadi makgeswa, ga e a ne letlhaka peba , seloka seye le bodiba. Ba-bina peba! Ke Mokori wa konaona badimo mokgaola tlhogo ba tlogela sebelebele sa motho. Ke bona bana ba noka e kgolo ya Lepelle la maamogobu a mabula. Gae ngene letlhaka peba ka seele bodiba tletlolo, ke motho wa bo Rankini wa Makena. Rankini e tswa baneng ke tswa baneng ke ileng. Ga Mokori wa konaona ga o seiswe dikobo go seiwa dikwala tsa bontsana a monganeng, ke ngwana noka e senang mokgwe le mokgwegadi , noka e kgolo e tsolang banna le basadi makgeswa le basadi makgabe (ntepa). Re Mokori wa konaona setswa ga Moima wa Rakgetse (watervaal) ke meetsi titshaogang bankgelli bata ka mothoko ba tshaba gore nka phamola motho. Ethiaa....peba! Ethiaa....peba! Ke tshaba badiri

Ke bana ba Potoko wa marua tona kgokgadi abo mathibe. Moloko o timetse mpogodiba thetiene ya bo nthogane o kile a fega lepono (Zulu) magetla a be a moroba mokwatla. Peba!

Sethogothogo kodumela tsatsi la mafisha a bo mphoreng, re thlwele re bolaisana lebelo le Mporo wa Matlala are ke talk kgabagare a ntshiya. Ka ikana kanyane, ka re kanyane ahule! A di ye mogodumo.




#Article 21: Bolwetši bja baerase ya Ebola (544 words)


Bolwetši bja baerase ya Ebola (EVD) goba Phišo ya hemoratše ya Ebola (EHF) ke bolwetši bja batho bjo bo hlolwago ke Baerase ya Ebola. Dišupo gantši di thoma ka matšatši a mabedi go iša go dibeke tše tharo morago ga go hwetša baerase, ka phišo, mogolo o bohloko, ya myalgia, le go opšwa ke hlogo kudu. Gantši go feroga dibete, go hlatša, le letšhologo di a latela, gammogo le phokotšego ya go šoma ga sebete le dipshio. Ka se sebaka, batho ba bangwe ba thoma go ba le mathata a go tšwa madi.

Baerase e ka ba e hwetšagala ka kopano ya madi goba diela tša mmele tša phoofolo yeo e fetetšwego (gantši dikgabo goba dimmankgagane tša dikenywa). Phetetšo ka phatlalatšo ya moya ga se e begwe go tikologo ya tlhago. Dimmankgagane tša dikenywa go dumelwa gore di kgona go swara le go phatlalatša baerase ntle le go fetelwa. Ge phetetšo mothong e ka direga ga tee, bolwetši bo ka phatlalala magareng ga batho. Baphologi ba banna ba ka kgona go fetetša bolwetši ka peu sebaka sa go nyaka go lekana dikgwedi tše pedi. Go dira phekolo, gantši malwetši a mangwe a go ba le dišupo tša go swana bjalo ka malaria, kholera le malwetši a mangwe a diphišo tša baerase ya hemoratše di a tlogelwa mathomong. Go tiišetša phekolo dišupo tša madi di dirwa diteko tša baerase ya ditwantšhi, baerase ya RNA, goba baerase ka boyona.

Thibelo e akaretša go fokotša phatlalatšo ya bolwetši go tšwa go dikgabo tšeo di fetetšwego le go tšwa go dikolobe go ya bathong. Se se ka dirwa ka go lekola diphoofolo tše bjalo bakeng sa phetetšo le polao gape le poloko e botse ya ditopo ge eba bolwetši bo hweditšwe. Go apea nama gabotse le go apara diaparo tša tšhireletšo ge go swarwa nama go ka thuša, le go apara diaparo tša tšhireletšo le go hlapa matsogo ge o le kgauswi le motho yo a nago le baerase. Dišupo tša diela tša mmele le dithišu tša go tšwa go batho bao ba nago le bolwetši di swanetše go swarwa ka tlhokomelo e kgethegilego.

Ga go na kalafi e itšeng ya bolwetši; maitekelo a go thuša batho bao ba fetetšwego a akaretša mohlomongwe go fa terapi ya molomo ya go thuša go se felelwe ke meetse mmeleng (meetse a go nwa a go tswakwa ka swikiri e nnyane le letswai) goba go tšhela diela ka ditlišamadi. Bolwetši bjo bo na le palo e kgolo ya tekanyo ya mahu: gantši ka go bolaya palo ya magareng ga 50% le 90% ya batho bao ba fetetšwego ke baerase. EVD e šupeditšwe la mathomo ka Sudan le ka Temokratiki Repabliki ya Congo. Bolwetši gantši bo tšwelela ka ditsogo dileteng tša molatšatši tša Sub-Saharan Afrika. Go tloga ka 1976 (ge bo be bo šupetšwa la mathomo) go fihla ka 2013, palo ya batho ba go feta 1,000 ba fetetšwe ngwaga ka ngwaga. Tsogo e kgolo kudu le go fihla ga bjale ke ya go tšwetšapele ya tsogo ya Afrika Bodikela ya 2014, yeo e amago Guinea, Sierra Leone, Liberia mohlomongwe le Nigeria. Go tloga ka Agostose 2014 makga a go feta a 1600 a šupeditšwe. Maiteko a tšwelapela go tšweletša kenti; le ge go le bjalo, ga se ešo e be gona.




#Article 22: Thapelo ya Morena (377 words)


Tatawešo wa magodimong!
Leina la gago a le kgethwe,
mmušo wa gago a o tle.
Thato ya gago a e dirwe mo lefaseng bjalo ka ge e dirwa legodimong.
O re fe lehono bogobe bja rena bjaka mehla,
O re swarele melato ya rena bjale ka ge le rena re Swarela ba ba re phošetšago.
O se re iše molekong, gomme o re phološe bobeng.
Gobane mmušo ke wa gago, le maatla le letago, ka go sa felego.
Amene.

Tata rena wa magodimong.
Leina la gago a le kgethwe.
Mmuso wa gago a o tle.
Thato ya gago a e dirwe mo lefaseng,
bjaloka ge e dirwa legodimong.
O re fe lehono bogobe bja rna bja tsatsi le lengwe le le lengwe.
O re swarele diphoso tsa rena
bjaloka ge le rena re swarela ba ba re foseditsego.
O se re ise molekong,
eupsa o re pholose bobeng.
Amen.

Tatawešo wa magodimong!
Leina la gago a le kgethwe;
mmušo wa gago a o tle;
thato ya gago a e dirwe mono
lefaseng bjalo ka ge e dirwa legodimong;
re fe lehono bogobe bja rena bja ka mehla;
re lebalele melato ya rena bjalo ka ge re lebalela ba ba nago le melato go rena;
o se re iše molekong;
gomme o re phološe bobeng;
gobane mmušo ke wa gago,
le maatla, le tumišo, ka go sa felego.
Amene. 

Lukas 11.2-4

Tatawešo wa magodimong!
Leina la gago a le kgethwe;
mmušo wa gago a o tle;
thato ya gago a e dirwe mono lefaseng
bjalo ka ge e dirwa legodimong;
O re fe lehono bogobe bja rena bja ka mehla.
Re lebalele melato ya rena,
gobane le rena re lebalela ba ba nago le melato go rena.
O se re iše molekong;
gomme o re phološe bobeng.

Mattheus 6.9-12

Tatawešo wa magodimong!
Leina la gago a le kgethwe;
mmušo wa gago a o tle;
thato ya gago a e dirwe mono lefaseng
bjalo ka ge e dirwa legodimong;
re fe lehono bogobe bja rena bja ka mehla;
re lebalele melato ya rena
bjalo ka ge re lebalela ba ba nago le melato go rena;
o se re iše molekong;
gomme o re phološe bobeng;
gobane mmušo ke wa gago, le maatla, le tumišo, ka go sa felego.
Amene.




#Article 23: Boikanokakaretšo bja Ditokelo tša Batho (2271 words)


Le ge re dutše re tseba gore seriti seo motho a belegilwego ka sona le tekatekanelo gammogo le ditokelo tšeo di sa tšeelwego kgang tša batho ka moka ke motheo wa tokologo ya toka le khutšo lefseng ka bophara.

Le ge re dutše re tseba gore go se elwe hloko le go phaelwa ka thoko ga ditokelo tša botho go tlišitše dilešadihlong tšeo di rumutšego le go šišinya maikutlo le letswalo la botho bathong, go tla ga pono le tebelelo ye mpsha mo lefaseng yeo e ikemišeditšego go ela hloko gore batho ba swanetše go ipshina ka tokologo ya polelo, ya bodumedi gammogo le go se tšhoge selo goba gona go duma, go dirile gore se se boletšwego ka mo godimo e be dinyakwa tša maemo a godimodimo tša batho ka moka.

Le ge re dutše re tseba gore go bohlokwa, ntle le ge motho a gapeletšwa ke mabaka, go thibela ka gohlegohle pušo ya mmušakatshipi le kgatelelo gore ditokelo tša botho di swanetše go šireletšwa ke molao.

Le ge re dutše re tseba gore go bohlokwa go godiša tšweletšopele ya segwera magareng a ditšhaba.

Le ge re dutše re tseba gore batho ba Ditšhaba Kopano ka gare ga Molao wa Ditokelo tša bona ba tiišetša tshepo ya bona motheong wa ditokelo tša botho, ka seriti le bohlokwa bja motho le gona go ba gona ga tekatekanelo gare ga banna le basadi, ba ikemišeditše go godiša tšweletšopele ya setho gammogo le kaonafatšo ya maemo a bophelo ka gare ga tokologo ye kgolo.

Le ge re dutše re tseba gore Maloko a Ditšhaba Kopano a ikanne go fihlelela, ka thušo ya Ditšhaba Kopano, kgodišo ya tšweletšo ya tlhompho le kelohloko ya ditokelo tša botho gammogo le theo ya ditokologo.

Le ge re dutše re tseba gore kwešišo yeo e kopanetšwego ya ditokelo le ditokologo tše ke taba ye bohlokwa gore go tle go kgonwe go fihlelela boikano bjo bo dirilwego.

Le tšea sephetho sa gore Boikanokakaretšo bjo bja Ditokelo tša Botho ke kelo ya batho ka moka ya go ela bokgoni bja batho gammogo le ditšhaba ka moka go fihla, mafelelong, fao mang le mang yo e lego setho sa setšhaba, ba na le Boikano bjo dikgopolong tša bona mme ba leka ka mešogofela, ka go ruta le mo thutong, go godiša tlhompho ya ditokelo le ditokologo tše ka mekgwa ya sebjalebjale ya go ela, setšhabeng le gare ga ditšhaba tše dingwe, go bona gore tsebego ya tšona lefaseng ka bophara di a tsebega e bile di elwa hloko ke batho ba Mebušomaloko ka bobona gammogo le batho ba nagadilete tšeo di lego ka tlase ga pušo ya bona.

Batho ka moka ba belegwe ba lokologile le gona ba na le seriti sa go lekana le ditokelo. Ba filwe monagano le letswalo mme ba swanetše go swarana ka moya wa bana ba mpa.

Mang le mang o swanetše ke ditokelo le ditokologo ka moka tše go boletšwego ka tšona ka mo Boikanong bjo, ntle le kgethollo ya mohuta wo mongwe le wo mongwe bjalo ka morafe, mmala, bong, polelo, bodumedi, dipolitiki goba ka kgopolo, botšo go ya ka setšhaba goba maemo, diphahlo, matswalo goba maemo a mangwe le a mangwe.

Go feta fao, ga go kgethollo yeo e swanetšego go dirwa go ya ka maemo a dipolitiki, tokelo ya boahlodi, goba maemo a ditšhabatšhaba goba lefelo leo motho a dulago go lona, goba ke naga ye e ipušago, trasete, naga ya go se ipuše goba se sengwe le se sengwe seo se ka fokotšago maemo a go ikemela ga naga ya gabo.

Mang le mang o na le tokelo ya bophelo, tokologo le tšhireletšo ya gagwe.

Ga go motho ya a swanetšego go swarwa bjalo ka lekgoba goba mohlanka. Bokgoba le go gweba ka makgoba go tla thibelwa ka gohlegohle.

Ga go motho yo a swanetšego go gobošwa goba a swarwa ka mokgwa wo mobe wa go nyefola seriti sa gagwe goba a otlwa gabohloko.

Mang le mang o na le tokelo ya go tsebja lefelong le lengwe le le lengwe bjalo ka motho pele ga molao.

Batho ka moka ba a lekana pele ga molao mme ba dumeletšwe ntle le kgethollo go šireletšwa ka go lekana pele ga molao. Ka moka ba swanetše go fiwa tšhireletšo ya go lekana maleba le kgethollo yeo e tshelago goba e robago Boikano bjo le maikemišetšo a mangwe le a mangwe ao a bonalago a rata go kgetholla.

Mang le mang o na le tokelo ya go hwetša phošollo ya nnete yeo e tlago ka bao ba tsebago ditokelo tša botho maleba le ditiro 
tšeo di phaelago ditokelo tša batho ka thoko tšeo a di fiwago ke molaotheo goba molao.

Ga go motho yo a swanetšego go no swarwa, go hlahlelwa goba go rakwa nageng ka mokgwa wo o sa kwešišegego.

Mang le mang o dumeletšwe go fiwa tsebe ke lekgotla leo le sa kgethego mahlakore go bona ge eba ditokelo tša gagwe le dinyakwa 
tša setšhaba go yena gammogo le molato wo mongwe le wo mongwe wo a pharwago ka wona ga se tša maitirelo.

Mang le mang yo a pharwago ka molato o na le tokelo ya go se bonwe molato go fihla ge go laetšwa gore o na le molato go ya ka molao le gona mo kgorong ya phatlalatša yeo a nago le ditokelo ka moka tša tšhireletšo.
Ga go motho yo a tla bonwago molato go ya ka tiro goba tlogelo yeo e sa bopego karolo ya molato wo a pharwago ka wona, ka tlase ga molao wa setšhaba goba wa ditšhabatšhaba ka nako yeo molato o dirwa. Goba a fiwa kotlo ye boima go feta yeo a bego a tla e fiwa ka nako ya ge molato o dirwa.

Ga go motho yo a swanetšego go šalwašalwa morago fao e bilego a se sa na sephiri ka boyena, ka lapeng, mangwalong a gagwe, goba fao go mo šalašala morago go tshwenyanago le maemo le go tsebega ga gagwe. Motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go šireletšwa ke molao maleba le go šalašalwa morago ka tsela ye goba go hlaselwa.

Mang le mang o na le tokelo ya tokologo ya mosepelo le mo a dulago gona ka gare ga naga ye nngwe le ye nngwe.
Mang le mang o na le tokelo ya go tlogela naga ye nngwe le ye nngwe, go akaretšwa le ya gabo, le go boela go yona naga yeo ya gabo ge a rata.

Mang le mang o na le tokelo ya go nyaka le go ipshina ka tšhireletšo dinageng tše dingwe maleba le tshekišo.
Tokelo ye e ka se dirišwe ge tshekišo e tšwelela mo molatong wo o sa amanego le dipolitiki goba mo molatong wo o thulanago le melao le maikemišetšo a Ditšhaba Kopano.

Mang le mang o na le tokelo ya go ba wa setšhaba seo se itšego.
Ga go yo a ka amogwago, ka go rata, mohlobo wa gagwe goba a ganetšwa ka tokelo ya go fetola mohlobo wa gagwe.

Basadi le banna ba ba godilego, ka ntle le go beelwa mellwane go ya ka mohlobo goba bodumedi, ba na le tokelo ya go nyala le go thea lapa. Ba loketšwe ke ditokelo tše di lekanego tša lenyalo, ka nako ya tšeano le ge lenyalo le fedišwa.
Lenyalo le tla diragatšwa fela ka tumelelo ye e lokologilego le gona ya go tlala go tšwa go banyalani.
Lapa ke tlhago le motheo wa sehlopha sa botee bja setšhaba gomme le loketše go šireletšwa ke setšhaba le mmušo.

Mang le mang o na le tokelo ya go ba le phahlo a nnoši goba go di hlakanela le ba bangwe.
Ga go yo a ka amogwago phahlo ka mabaka a go se kwagale.

Mang le mang o na le tokelo ya kgopolo ye e se nago mellwane gammogo le letswalo le bodumedi, tokelo ye e akaretša tokologo ya go ka fetola borapedi goba tumelo, le tokologo, a nnoši goba ka kopano le ba bangwe phatlalatša goba sephiring, go tšweletša pepeneneng bodumedi goba tumelo ya gagwe go ruteng, phethagatšong, borapeding le bohlokomeding.

Mang le mang o na le tokelo ya tokologo ya kgopolo le tlhagišo ya kgopolo ye: tokelo ye e akaretša tokologo ya go ba le dikgopolo, ka ntle le thibelo le go nyakišiša, go amogela le go tšwleletša dikgopolo le dikakanyo ka sephatlalatši se sengwe le se sengwe ntle le mellwane.

Mang le mang o na le tokelo ya go kgona go ka swara kopano ya khutšo le go tsenela makgotla ao a a ratago.
Ga go yo a ka gapeletšwago go ba leloko la lekgotla ge yena mong a sa rate.

Mang le mang o na le tokelo ya go tšea karolo mmušong wa naga ye, ka nnoši, goba ka boemedi bjo bo kgethilwego ka tokologo.
Mang le mang o na le tumelelo ye e tletšego ya go ipshina ka ditirelo tša mmušo wa naga ya gabo.
Thato ya batho e tla ba motheo wa maatla a mmušo. Thato ye e tla tšweletšwa ka go swara dikgetho tša kgonthe kgafetšakgafetša. Dikgetho tše di tla ba tša kakaretšo le gore mang le mang o tla ba le tokelo ya go bouta. Dikgetho tše di swanetše go dirwa ka kgetho ya sephiri goba ke mekgwa ye mengwe ya go bouta ye e swanetšego le gona e amogelegago.

Mang le mang, yo e lego leloko la setšhaba, o na le tokelo ya tšhireletšo ya setšhaba e bile o lokela go fihlelela ditumo tša gagwe maitekong a setšhaba le ka go šomišana le ditšhaba tše dingwe. Taba ye e ama gape le thulaganyo le dithušo tša lefase le lengwe le le lengwe, tša ekonomi, kgwerano le ditokelo tša setho. Dintlha tše ka moka di swanetše go godiša seriti le botho bja gagwe ka mokgwa wo o lokologilego.

Mang le mang o na le tokelo ya go šoma, go kgetha mošomo ka tokologo, ditlamo tše di kaone tša mošomo, le tšhireletšo maleba le go hloka mošomo.
Mang le mang, ka ntle le kgethollo, o na le tokelo ya go amogela moputso wa go lekana le mošomo wo a o dirago.
Mang le mang yo a šomago o na le tokelo ya go amogela moputso wo o kgotsofatšago wa go mo kgoniša go phela ka tlhompho gammogo le lapa la gagwe. Tokelo ye e swanetše go tlaleletšwa, ge go kgonagala, ka dithušo tše dingwe tša tšhireletšo ya setšhaba.
Mang le mang o na le tokelo ya go thoma le go ba leloko la mokgatlo wa bašomi go šireletša dikgahlego tša gagwe.

Mang le mang o na le tokelo ya go khutša le go itketla, go akaretšwa le nako ye e swanetšego ya diiri tša mošomo le matšatši a maikhutšo ao a lefelwago ka mehla ge a le boikhutšong.

Mang le mang o na le tokelo ya maemo a bophelo a swanetšego bophelo le boiketlo bja gagwe gammogo le lapa la gagwe. Maemo a a bophelo a akaretša dijo, diaparo, kago ya dintlo le tlhokomelo ya kalafo le ditirelo tše dingwe tše bohlokwa tša setšhaba, tokelo ya tšhireletšo maleba le tlhokego ya mošomo, bolwetši, bofokodi, bohlologadi, botšofadi goba ditšhitišo tše dingwe tša bophelo tše di sa laolegego.

Botswadi le bongwana di swanetše go fiwa tlhokomelo ya moswananoši le thušo. Bana ka moka bao ba belegwago e ka ba ka lenyalong goba ka ntle ga lenyalo ba swanetše go amogela tšhireletšo ya setšhaba ya go swana.

Mang le mang o na le tokelo ya thuto. Thuto e tla ba e sa lefelwe mefatong ya ka fase le ya go thoma. Thuto ya mathomo e tla ba ya kgapeletšo. Thuto ya thekniki le thuto ya profešene di tla hwetšwa gabonolo ka kakaretšo. Thuto ya godimo le yona e tla hwetšwa ke bohle go ya ka bokgoni bja bona.

Thuto e tla lebantšhwa kgodišong ye e tletšego ya botho le tiišong ya tlhompho ya ditokelo tša botho le motheo wa ditokologo. E tla tšweletša kwešišo, kgotlelelo le segwera gare ga ditšhaba, dihlopha tša morafe goba tša bodumedi gomme e tla thuša go tšweletša gape le ditiro tša Ditšhaba Kopano mo phegelelong ya go lota khutšo.

Batswadi ba na le tokelo ya pele ya go kgetha mohuta wa thuto ye e tla rutwago bana ba bona.

Mang le mang o na le tokelo ya go tšea karolo meetlong ya setšhaba, go ipshina ka bokgabo, le go abelana ka tšwelopele ya thutamahlale le dithutišo tša yona.

Mang le mang o na le tokelo ya tšhireletšo ya setho le phišegelo ya didirišwa tše di tšwago thutamahlaleng, dingwalong goba dipoelong tša bokgabo tšeo a lego mongwadi wa tšona.

Mang le mang o lokelwa ke bophelo bjo bo lokilego setšhabeng le lefaseng ka bophara moo ditokelo le ditokologo tše di theilwego Boikanong bjo di kgonago go tšweletšwa.

Mang le mang o na le ditshwanelo tšeo a di phethago setšhabeng fao go lego bonolo go tšweletša le go godiša ka botlalo botho bja gagwe.
Mo tšweletšong ya ditokelo tša gagwe le ditokologo, mang le mang ga a swanela go tshela mellwane ye e beilwego fela ke molao ka mabaka a go boloka kwešišo le tlhompho ya ditokelo le ditokologo tša ba bangwe le go amogela dinyakego tše lokilego tša setho. Ga di a swanela gape go tshela molao wa botho, polokego ya setšhaba le maemo a bophelo ka kakaretšo mmušong wa setšhaba wa demokrasi.
Ditokelo tše le ditokologo ga di a swanela go ka šomišwa thulanong le mehola le maikemišetšo a Ditšhaba Kopano.

Ga go selo mo Boikanong bjo se se ka kwešišwago bjalo ka seo se lebanego le mmušo ofe kapa ofe, sehlopha goba motho go dira mošomo ofe goba ofe wo o lebišitšwego pšhatlaganyong ya ditokelo le ditokologo tše di beilwego mokhwi.




#Article 24: Bammala (221 words)


Bammala ke batho ba Afrika Borwa. Ka Seisimane ba bitša Coloureds goba People of Colour, le ka Afrikaans ba bitša Kleurlinge goba Bruin mense.

Bammala ba šala gakgolo mo porofense tša Kapa Bodikela le Kapa Leboa.

A Afrika e Borwa, lentšwe Coloureds (ye gape a tsejoa e le Bruin mense kapa Kleurlinge) ke sešupo merabe bakeng sa batho se hlagang go yona merabe e tsoakiloeng ba neng ba rua leloko letswang Europa, Asia le tše fapa-fapaneng Khoisan le Bantu merabe ye ya Afrika e ka borwa. Ga se batho ka moka ba Coloured bolelwa tšoanang morabe, le malapa a fapaneng le batho ba na le tse fapa-fapaneng ditshebetso tse fapaneng' meleng.go ne go likamanong tša pharaletseng le mekgahlo hlo ya basumi setšhaba tsena tse sa tšoaneng ka Western Cape. 

Ao go yona ikgetha kapa Coloured ke hokahaneng kapa Semalay setšo sa pele. Lekarolong tše ling tša Afrika e Borwa, batho ba classified e le Coloured le gantshi leditlogolo tša batho ba tsoang ethnicities tše pele tše fapaneng. Lethuto tša lephatsa tša lefutso le bontšha sehlopha na le maemo a mang a phahameng ka go fetisisa goya lesika la tsoakiloeng lefatšeng. Mitochondrial DNA lithuto tsa li bontšitse go re lerato e le (tšehali) mecha ea go baagi ba Coloured ba ya meshomong bokgolo go tswa Khoisan basale, taba ya gender- admixture lleme.




#Article 25: Taerea (668 words)


Taerea goba letšhologo ke maemo a go ba le mala a go tšhologa meetse goba seela ga raro ka letšatši. Gantši taerea e ka diragala matšatši a mmalwa gomme e ka fetša e bakile go felelwa ke meetse mmeleng ka lebaka la go ntšha meetse a mantši. Maswao a go felelwa ke meetse mmeleng gantši a thoma ka go felelwa ke go ikotlolla ga letlalo moo go tlwaelegilego le phetogo ya maitshwaro a motho. Se se ka tšwelapele ka phokotšo ya mohlapologo, go felelwa ke mmala wa letlalo, go thebatheba ga pelo ka lebelo, le phokotšo ya boikarabelo ge e tšwelapele e ba šoro. Mantle a go bofologa eupša a se na meetse go bana bao ba nyanyago letswele, le ge go le bjalo, a tlwaelegile.

Sehlodi se se tlwaelegilego ke phetetšo ya mala goba lela mohlomongwe ka lebaka la baerase, pakteria, phelakadingwe, goba maemo ao a tsebiwago ka go ruruga ga mala (gastroenteritis). Diphetetšo tše gantši di hwetšagala go dijo goba meetse ao a tšhilafaditšwego ke mantle, goba di hwetšagala thwii go motho yo a fetetšwego. E ka arolwa ka mehuta ye meraro: taerea ya meetsana ya lebakana le le nnyane, taerea ya madi ya lebaka le le nnyane, gape ge e ka tšwelela go feta dibeke tše pedi, ke taerea ya kgatelelo. Taerea e meetsana ya lebaka le le kopana e ka ba e hlotšwe ke phetelo ya kholera. Ge e ba go na le madi e ka bitšwa tengkhwibidu. Mabaka a mantši a go se hlole phetelo ao a ka fetšago e le taerea a akaretša: hyperthyroidism, go se kgotlelele swikiri lebeseng, bolwetši bja go ruruša mala, dikalafi tše ntši, le syndrome ya thumulo ya mala ge go balwa tše dingwe. Mabakeng a mangwe mantle ditšo tša mantle ga di hlokege go tiišetša sehlodi sa taerea sa maleba.

Thibelo ya phetelo ya taerea e ka diragala ka kaonafatšo ya tlhwekišo, ya meetse a go hlweka, le go hlapa matsogo. Go nyantšha letswele sebaka sa dikgwedi tše tshela go a eletšwa bjalo ka kenti kgatlhanong le rotabaerase. Motswako wa go tsenya meetse mmeleng ka molomo (ORS), ke ya meetse a go hlweka le palo e nnyane ya leswai le swikiri, ke kalafi ya boikgethelo. Dipilisi tša Zinc di a eletšwa. Dikalafi tše di akantšwe gore di bolokile maphelo a bana ba 50 milione mengwageng ye 25 ya go feta. Ge batho ba swerwe ke taerea ba eletšwa gore ba tšwelepele ka go ja dijo tša phepo gomme bana ba tšwelepele ka go nyanya letswele. Ge e ba di ORS tša go rekišwa ga di gona, metswako ya ka gae e ka dirišwa. Go bao ba feletšwego ke meetse mmeleng ga šoro, diela tša go tšhelwa mmeleng ka nnalete di ka dirišwa. Mo mabakeng a mangwe; le ge go le bjalo, ba ka thušega ka diela tša go fetišwa ka molomo. Diantibiotiki, le ge di sa dirišwe kudu, di ka eletšwa mo mabakeng a mmalwa bjalo ka bao ba nago le taerea ya madi le phišo ya godimo, bao ba nago le taerea morago ga go etela, le bao ba hwetšago taerea e itšeng ya pakteria goba diphelakadingwe go mantle a bona. Loperamide e ka thuša go fokotša palo ya letšhologo la mala eupša ga e eletšwe go bao ba nago le malwetši a šoro.

Palo ya makga a dibilione tše 1.7 go iša go dibilione tše 5  tša taerea e direga ka ngwaga. Go tlwaelegile kudu go dinaga tše di tšwetšego pele, moo bana ba hwetšago taerea ka palogare ya gararo ka ngwaga. Lefasengkabophara, go tloga ka 2012, ke sehlodi sa bobedi se se tlwaelegilego kudu sa mahu a bana ba ka fase ga mengwaga ye mehlano (0.76 milione goba 11%). Ditiragalo tša go ipušeletša tša taerea gape ke sehlodi se se tlwaelegilego sa phepompe gomme ke sehlodi se segolo go bana bao ba lego ka fase ga mengwaga ye mehlano. Mathata a mangwe a go diragala sebaka se setelele ao a ka tšwelelago a akaretša go se tielele mmeleng le go se gole botse monaganong.




#Article 26: Tshiame (127 words)


Tshiame ke toropo wa Maluti-a-Phofung Mmusogae, Mmasepala Setereke tša Thabo Mofutsanyana go feta diporofense Free State ka moka Afrika Borwa. Tshiame e 12 km bodikela la Harrismithle leboa la toropo kgolokgolo, Phuthaditjhaba. 



#Article 27: Phepompe (790 words)


Phepompe goba go se je dijo tša phepo ke maemo ao a bakwago ke go ja dijo tše di se nago phepo goba tša phepo e ntši kudu tša go baka mathata a maphelo. Diphepo tše di amegago di ka akaretša: dikalori, protine, dikhapohaetrete, divitamine goba mathomo tša phepo. Gape e fela e dirišwa go šupetša phepo ya tlase moo go se nago dikalori tše dintši, diprotine goba diphepo tša dimaekro; le ge go le bjalo, gape e akaretša phepofetišo. Ge phepo ya tlase e ka direga ka boimana goba pele ga mengwaga ye mebedi e ka baka mathata a go ya go ile a kgodišo ya mmele le monagano. Phepo ya tlase ya go fetelela, ya go tsebagala ka tlala, e ka ba le dišupo tša go akaretša: bokgopana, mmele o mo sese, maemo a go fokola ga enetši, le maoto a go ruruga le dimpa. Gantši batho ba fela ba hwetša diphetetšo gape kgafetša kgafetša ba tsenwa ke hypothermia. Dišupo tša ditlhaelo tša diphepo tša dimaekro di botagetše go diphepho tša dimaekro tše ditlhaelago.

Phepo ya tlase gantši e bakwa ke go hloka go ja dijo tša phepo e botse. Se gantši se nyalelana le theko ya godimo ya dijo le bohloki. Go se nyantšhe letswele go ka oketša, bjale ka palo ya malwetši a phetelo go swana le: letšhologo, nyumonia, malaria le mooko tše di oketšago dinyakwa tša phepo. Go na le mehuta ye mebedi ya phepo ya tlase: phepompe ya protine-enetši le ditlhaelo tša phepho. Phepompe ya protine-enetši e na le mehuta ye mebedi e šoro: marasmase (tlhokego ya protine le dikalori) le kwašiokoro (tlhokego ya protine fela). Ditlhaelo tša phepo ya maekro tše tlwaelegilego di akaretša: tlhokego ya  madi, iodine le vitamine A. Ka nako ya boimana, ka ge e nyakega kudu, tlhaelo e tlwaelegile. Go  dinaga tše di tšwetšwago pele phepofetišo ya mohuta wa gonona e thoma go tšwelela bjalo ka phepo ya tlase. Mabaka a mangwe a go baka phepompe a akaretša anorexia nervosa (go itima dijo) le puo ya bariatric. Go batšofe phepompe e tlwaelegile ka lebaka la maemo a popego, saekholotši le leago.

Maiteko a go kaonafatša phepo ke amangwe a mehuta e kaone ya thušo ya tšwelelo. Go nyantšha go ka fokotša palo ya phepompe le mahu a bana, gape maiteko a go tšweletša palo ya godimo ya tlwaetšo. Go bana ba bannyane go fa dijo le tlaleletšo ya go nyantšha magarenga ga dikgwedi tše tshela le mengwaga ye mebedi go kaonafatša dipoelo. Gape go na le bohlatse bjo bo botse bja go thekga koketšo ya palo ya diphepo tša dimaekro ka boimana le magareng ga bana mafaseng a go tšwetšwa pele. Go fihliša dijo go batho bao ba di nyakago kudu ka thomelo ya dijo le tšhelete gore ba kgone go reka dijo mebarakeng ya kgauswi go kaone. Go fana ka dijo dikolong ga go thuše kudu. Taolo ya phepompe e šoro legaeng la motho ka dijo tša terapi tše-di beakantšwego-Go ka dirišwa gantši go a kgonagala. Go batho bao ba nago le phepompe e šoro yeo e bakilwego ke mathata a mangwe a maphelo ka fao kalafo ya bookelo e a eletšwa. Gantši se se akaretša taolo ya swikiri e tlase mading, themperetšha ya mmele, go felelwa ke meetse mmeleng, le go ja ga nnyane ga nnyane. Mokgwa wa ka mehla wa di-antibiotiki gantši o a eletšwa ka lebaka la kotsi e kgolo ya phetelo. Tekanyo ya lebaka le le telele e akaretša: kaonafatšo ya ditlwaetšo tša temo, go fokotša bohloki,kaonafatšo ya tlhwekišo ya sanitasi, le go matlafatšo ya basadi.

Go be go na le dimilione tše 925 tša batho ba phepo ya tlase lefaseng ka 2010, koketšo ya dimilione tše 80 go tloga ka 1990. Palo enngwe ya dibilione tša batho e akantšwe go hloka divitamine le dimenerale. Ka 2010 phepo ya protine-enetši e be e lekanyeditšwe go ka ba e bakile mahu a 600,000 go tšwa go mahu a 883,000 ka 1990. Thlaelo enngwe ya phepo, yeo e akaretšago tlhaelo ya iodine le tlhaelo ya madi ya anemia, e bakile mahu a mangwe a 84,000. Phepo ya tlase go tloga ka 2010 e bakile 1.4% ya mengwaga ka moka ya maphelo a go se itekanele mmeleng. Tee tharong ya mahu a bana go dumelwa gore a bakilwe ke phepo ya tlase; le ge go le bjalo; mahu a gona ga a hlaloswe bjalo. Ka 2010 go be go akanyeditšwe palo ya mahu a dimi1ione tše 1.5 tša basadi le bana le ge le e le gore batho ba bangwe ba akanya gore palo e ka ba e feta dimilione tše  3. Palo tlaleletšo ya bana ba dimilione tše   165 tša kgodišompe ka baka la malwetši. Phepo ya tlase e tlwalegile go dinaga tše di tšwetšwago pele.




#Article 28: Rathoke (190 words)


Rathoke ke motsana mmasepaleng wa Ephraim Mogale ka Sekhukhune district.Terotswana ya kgauswi ke Marble Hall.Motsana wo o busa ke Kgoro ya Majaneneng ya Maboaboa Kekana. Rathoke e hlotswe ka 1947, ena le dikolo tse nne, elego Rathoke, Moremoso, Ramagohu le Mabake.

Rathoke ke motse wa magaeng gola moutse-bophirima, kua porofenseng ya Limpopo. Yona etumile ka goba ye engwe ya metse yeo e tletsego  ka matebele a senyakalo. Le ke leleme leo le bolelwago kudu kua toropong ya ga Mokopane. Badudi ba Rathoke bana le ditene tse kgoparara tseo di ba thusago ka temo ya mmidi ga mmogo le lehumo la dikgomo. Efela, bjalo ka metse ya magae, tshokolo ya meetse e godimo kudu. Dikolo tsona di akaretsa tse pedi tsa tlase elego Rathoke primary le moromoso. Dikolo tse tse pedi di ruta baithuti go fihla go mphata wa bo tshelela. Mme, ba swanelwa ke go ingwadisetsa mphato wa bo supa wa sekolong sa ka godimonyana se se phagamego sa Ramagohu, go fihla go mphato wa bo senyane. Seo se phagamego ke Mabake; se na le mephata e meraro go thoma go mphata wa bo lesome go fihla gowa bo lesometeepedi.




#Article 29: Boithomelo bja mokoti (671 words)


 Boithomelo bja mokoti goba thoilete ya mokoti ke mohuta wa thoilete ya go kgoboketša mantle a batho ka mokoting. Di didirišwa ntle le meetse goba go dirišwa litara e tee goba tše pedi tša meetse go sepetša mantle. Ge di agilwe le go hlokomelwa botse di ka fokotša phatlalatšo ya malwetši ka go fokotša palo ya mantle tikologong go tšwa go tshenyo ya phatlalala. Se se fokotša phetetšo ya  dibaerase tša dipatotšene magareng ga mantle le dijo ka tshepetšo ya dintšhi. Dibaerase tše tša dipatotšene ke dihlodi tše kgolo tša  phetetšo ya taerea le phetetšo ya diboko tša ka teng. Phetetšo ya taerea e bakile mahu a palo ya dimilione tše 0.7 tša bana ba mengwaga ya ka fase ga ye mehlano ka 2011 gomme dimilione tše 250 di lahlegetšwe ke matšatši a sekolo.  Boithomelo bja mekoti ke mokgwatšhomišo wa theko ya tlase wa go kgaogantšha mantle le batho.

Boithomelo bja mokoti ka kakaretšo bo na le dikarolo tše tharo tše kgolo: mokoti, lebato goba letlapa la go ba le mokoti, le sešireletšo. Mokoti gantši o epiwa ka bodiba bja dimetara  tše 3 (dikgato tše 10) le metara o 1 wa go putlaganya(dikgato tše 3.2).  Mokgatlo wa tša Maphelo wa Lefase o eletša gore di agwe kgolenyana le dintlo go lekanyetša pharologanyo ya phihlelo ya kgauswi le monkgo.  Bokgole bja  meetse a go epiwa fase lemeetse a go hwetšagala bokagodimo bo swanetše go ba bjo bogolo ka moo go ka kgonagalago go fokotša kotsi ya tšhilafatšo. Mokoti wo o lego letlapeng goba lebatong ga wa swanela go ba le bogolo bja go feta disentimetara tše 25 (dinoko tše 9.8) go thibela gore bana ba se wele ka gare ga mokoti. Lesedi le swanetše go thibelwa gore le se tsene ka mokoting go fokotša phihlelelo ya dintšhi. Se se ka nyaka tirišo ya sekhurumelo go tswalela mokoti lebatong ge e sa dirišwe. Ge mokoti o tletše go fihla go dimetara tše 0.5 (dikgato tše 1.6) go fihla godimo, o swanetše go hlwekišwa ka go ntšha mantle goba mokoti o mongwe o swanetše go agwa gomme sešireletšo se tlošwe goba boithomelo bo agwe lefelong le lengwe Taolo ya go tloša seretse sa mantle ka mokoting e tloga e hlakahlakane. Go ba le dikotsi tša tikologo le maphelo ge e sa sepetšwe botse.

Boithomelo bja mokoti bjo bo tlwaelegilego bo ka kaonafatšwa ka mekgwa e mentši. Mokgwa o mongwe o akaretša go tsenya phaepe ya go tsenya moya ka gare ga mokoti godimo ga moago. Se se kaonafatša tshepetšo ya moya le phokotšo ya monkgo wa thoilete. Gape e ka fokotša dintšhi ge bogodimo bja phaephe bo tswaletšwe ka polastiki (gantši ya go dirwa ka galase ya faeba). Go mehuta ye ya dithoilete sekhurumelo ga se hlokege go ka dirišwa go pipa mokoti lebatong. Kaonafatšo enngwe e ka akaretša go aga lebato ka mokgwa woo diela di ka tsenago ka mokoting gomme bogodimo bja mokoti bo agwe ka ditena le semente go kaonafatša maatlafatšo.

Go tloga ka 2013 boithomelo bja mekoti bo akanyeditšwe go dirišwa ke palo ya batho ba dibilione tše 1.77. Se gantši se tšwelela go  mafase a tšwetšwago pele gape le metse selegae lemafelo a lešokeng. Ka 2011 batho ba dibilione tše  2.5  ga se ba kgone go ba le phihlelelo ya thoilete ya maleba gomme dibilione di feditše di diriša lebala go bjalo ka boithomelo tikologong yeo ba lego go yona. Borwa bja Asia le Sub-Saharan Afrika go na le phihlelelo ya bofokodi ya dithoilete. Go dinaga tše di tšwetšwago pele theko ya thoilete ya mokoti e bonolo e magareng ga 25 le 60 ya USD. Theko ya tlhokomelo ya go ya go ile e magareng ga  1.5 le 4 ya USD go motho yo mongwe le yo mongwe ngwaga ka ngwaga gape gantši se ga se elwe hloko.  Go dikarolo tše dingwe tša metse magaeng India go dirilwe tlhabano ya Ge go se na Thoilete, Go ka se be le Monyadiwa gomme e dirišwa go tlhohleletša basadi gore ba gane go nyalwa ke banna bao ba se nago thoilete.




#Article 30: Hepatitis A (495 words)


Hepatitis A (ya go tsebagala bjalo ka hepatitis ya phetelo) ke bolwetši bja go fetela bjo šoro bja  sebete bja go bakwa ke baerase ya hepatitis A (HAV). Makga a mantši go ba le dišupo tše nnyane goba ga go na dišupo kudu mo baneng ba ba nnyane. Nako ya magareng ga dišupo le phetelo, go bao ba hwetšago bolwetši, ke magareng ga dibeke tše pedi le tše tshela. Ge go na le dišupo gantši di bonagala dibeke tše seswai gomme se se ka akaretša: pherogo, go hlatša, letšhologo, letlalo le serolane, letadi, bohloko dimpeng. Palo ya  10–15% ya batho e itemogela poeletšo ya dišupo mo dikgweding tše tshela morago ga phetelo ya mathomo. Go se šome go šoro ga sebete ga nke go diragala ka ge sese tlwaelegile go diragala go batšofe.

Gantši e phatlala ka go ja dijo goba go nwa meetse a go tšhilafatšwa ka mantle a go ba le phetelo. Hlapikgepetla ya go se butšwe botse gantši ke sehlodi. E ka phatlalatšwa ka patamelo ya motho yo a fetetšwego. Le ge e le gore bana ga ba laetše dišupo ge ba fetetšwe ba sa kgona go fetetša ba bangwe. Morago ga phetelo e tee fela motho wa gona o hwetša sontišo bophelo bja gagwe ka moka. Tlhahlobo e nyaka diteko tša madi ka ge diteko di swana le tša malwetši a mangwe. ke enngwe ya tše hlano tša go tsebja tša dibaerase tša hepatitis: A, B, C, D, le E.

 
Kenti ya hepatitis A e thuša kudu ka thibelo. Dinaga tše dingwe di e eletša gore e dirišwe leboeletša go bana le go bao ba lego kotsing e kgolo bao ba sa kago ba hwetša kenti peleng. Go bonagala e na le mohola bophelong. Mekgwa ye mengwe ya thibelo e akaretša go hlatswa ka matsogo le go apea dijo gabotse. Ga go na kalafi e itšeng, ka khutšo le dikalafi tša pherogo goba letšhologo di eletšwa bjalo ka dinyakwa tša motheo. Phetelo gantši e fola go felela ntle le bolwetši bja go tšwelapele bja sebete. Kalafi ya go se šome ga sebete go šoro, ge e ka direga, e ka direga ka pšalollo ya sebete.

Lefaseng ka bophara palo ya dimilione tše 1.5 tša makga a dišupo a tšwelela ngwaga o mongwe le o mongwe ka palo ya dimilione tše lesome tša diphetelo. Go tloga go tlwaelegile dileteng tša  mafase ao a nago le tlhwekišo ya go fokola gape ao a se nago meetse a go hlweka. Go mafase ao a tšwešego pele 90% ya bana e fetetšwe ka mengwaga ye 10 gomme ba ka sontega ge ba gotše. Gantši e direga ka tsogo go dinaga tše tšwetšego pele ga nnyane moo bana ba sa nkago ba bontšhego ge e sa le ba ba nnyane gomme kenti e sa phatlalatšwa. Ka 2010, hepatitis A e šoro e bakile mahu a 102,000. Letšatši la Lefase la Hepatitis le tšwelela ngwaga ka ngwaga  ka July 28 go tšweletša  temošo ya hepatitis ya phetelo.




#Article 31: Malaria (655 words)


Malaria ke bolwetši bja go tšwa go monang bja go fetela batho le diphoofolo tše dingwe tše di hlotšwego ke dipharasaete tša  diprotozoan (mohuta wa sele e tee maekrookanisime) ya mohuta wa Plasmotiamo. Malaria a baka dišupo tše di akaretšago letadi, malaise, go tlhatša le go opa ke hlogo. Mabakeng a kgatelelo e šoro e ka baka  letlalo le serolana, dikotwane, go idibala goba lehu. Dišupo tše gantši di thoma go bonagala ka morago ga matšatši a lesome goba lesome hlano morago ga go longwa. Go batho bao ba sa hwetšago kalafo e botse bolwetši bo ka boya gape ka morago ga dikgwedi tše mmalwa. Go batho bao ba sa tšwelago go fola phetelo, phetelo gape gantši e laetša dišupo tše nnyane. Karolwana ye ya  tšhonto e timelela ka morago ga dikgwedi ge eba ga go sa na phihlelelo ya malaria.

Ka tlwaelo, bolwetši bo fetetšwa ka go loma ga monang wa tshadi wo o fetetšwego wa Anopheles.Go longwa go go tšweletša dipharasaete tša go tšwa mareng a monang ka gare ga madi. Dipharasaete tše di sepelela sebeteng moo di golago le go tswala gape gona. Mehuta ye mehlano ya Diplasmotiamo di ka fetetša le go phatlalatšwa ke batho. Mahu a mantši a bakwa ke P. falsiparamo le P. vivax, P. ovale, le P. malariae ka kakaretšo di baka mohuta o bonolo wa malaria. Mehuta ya  P. knowlesi ga e bake malwetši gantši bathong. Malaria e hlahlobiwa ka go dira diteko tša maekroskoupu ya madi ka go diriša difilimi tša madi, goba ka diantitšene-tše di theilwego diteko tša mogololelo. Mekgwa yeo e dirišago phetogelo ya ketane ya polymerase go lekola dipharasaete DNA di tšweleditšwe, eupša ga di dirišwe ka bophara mafelong ao malaria a go tšwelela gona ka lebaka la theko le tharagano.

Kotsi ya bolwetši e ka fokotšwa ka go thibela go longwa ke menang ka go diriša  nete ya menangle sekoba dikhunkhwane, goba magato a go laola menang bjalo ka go fothela  dopolayakhukhu le go pšheša meetse a emegego a sa elego. Dikalafi tše mmalwa di a hwetšagala go sethibela malaria go basepedi mafelong ao bolwetši bo tlwaelegilego gona.Tose ya sewelo ya kalafi ya sulfadoxine/pyrimethamine e a eletšwa go masea le ka morago ga  dikgwedi tše tharo tša mathomo tša boimana mafelong ao go nago le palo ya godimo ya malaria. Malebana le tlhokego, ga go kgontšhago ya kenti (vaccine) ye e lego gona, le gee le gore maiteko a go e tšweletša a dirilwe. Kalafi yeo e eletšwago ya kalafo ya malaria ke tswakanyo ya dikalafi tša kgatlhanong le malaria tše di akaretšago artemisinin. Kalafi ya bobedi e ka ba  mefloquine, lumefantrine, goba sulfadoxine/pyrimethamine. Quinine mmogo le  doxycycline di ka dirišwa ge eba  artemisinin ga e hwetšagale. Go a eletšwa gore mafelong ao malaria a tlwaelegilego, go swanetše gore malaria a tiišetšwe pele kalafi e ka thongwe ka lebaka la pelaelo ya palo e kgolo ya  kgano ya ditagi tša kalafi. Kgano e tšweletše go dikalafi tše mmalwa tša kgatlhano le malaria; mohlala, kgano ya chloroquine-  P. falsiparamo e phatlaletše go mafelo a mantši a malaria, gape kgano ya artemisinin ke bothata dikarolong tše dingwe tša Borwa-bohlabela bja  Asia.

Bolwetši bo phatlaletše ka bophara dileteng tša  molatšatši le dilete tša magareng tša melatšatši tše di bapanego ka bophara le ekhweitha. Go akaretšwa kudu Sub-Saharan Afrika, Asia, le Latin Amerika.  Mokgatlo wa tša Maphelo wa Lefase o akanyetša gore ka 2012, go be go na le makga a malaria a palo ya dimilione tše 207. Ngwageng woo, bolwetši bo lekanyeditšwe gore bo bolaile batho ba palo ya magareng ga 473,000 le 789,000, bontši bja bona e be e le bana mo Afrika. Malaria gantši e nyalwantšhwa le bohloki gomme a na khuetšo empe ya  tšwetšopele ya ekonomi. Mo Afrika go akanyeditšwe go lahlegelwa ke dibilione tše $12 tša di-USD ka ngwaga ka lebaka la theko ya godimo ya tlhokomelo ya tša maphelo, go lahlegelwa ke bokgoni bja go šoma le tiragatšo ya boeti.




#Article 32: Matsebe Sekhukhune (565 words)


Sekhukhune goba Matsebe Sekhukhune, (1814–1882), e be e le ngwana wa mathomo go ba bararo ba kgoši Sekwati le Thorometjane. Barwa ba Kgoši Sekwati ke Sekhukhune (Matsebe), Dinkwanyane le Kgoloko. Ka setšo sa Bapedi bogoši bo tšea ke ngwana wa pele ka morago ga lehu la tatagwe. Matsebe (Sekhukhune) o rile ka morago ga lehu la tatagwe (Sekwati) ka 1861, a latela setšo sa Sepedi ka ge tatagwe e be e le kgoši. O thopile bogoši go morwarragwe Mampuru ka lerumo. Mampuru yeo lehono ba reetšego Pretoria Central Prison ka yena, e be e le morwarrago Sekhukhune ka ge mmagwe (Kgomomakatane) a nyetšwe ke bakgomana ba gaSekwati. Mampuru o godišitšwe ke mmago Sekhukhune (Thorometšane) ka lapeng la mošate.

Ge Hendrik Potgieter le mašole a gagwe (Voortrekkers) ba hlasela mošate wa Bapedi ka pširing ka 1838. Sekwati o ba fentše empa a tla a lemoga gore mošate wa gagwe wa pširing ga se wa bolokega ke ge a tlo hudugela Thaba Bošego (Leolo).

Sekhukhune I, e be e le kgoši kgolo ya Bapedi (goba Marota) ba ga Sekhukhune, Limpopo nageng ya Afrika Borwa. O be a dula thabeng ya Leolo, e ago kgona go e šireletša. Naga ya Kgoši kgolo Sekhukhune e thoma ka noka ya Lekwe, south (Vaal River), go fihla ka noka ya Lebepe, north (Limpopo River) gape Mogomatse, east (Komati River) le kgalagadi, west (Bophirima). 

Setšhaba sa Bapedi se bopa ke mehlobo ya DiTlou le (Mmola letlaka)Marota bana baMadi a bogoši! 

Batau Manganeng, Masemola, Mogashoa), Bakgaga (Mphahlele, Kopa, Maake), Baroka (Malatši, Ratau, Mashishi, Phasa), Bakwena, Bakone (Matlala), Moletlane le babangwe. Magoši a gaSekhukhune ka Palo 167 le Dintona tše 268. 

Ba bodikela (Makgowa) ba rile ge ba fihla mo nageng ya gaSekhukhune ba e abaganya ka ge ba be ba nyaka mahumo a naga (gauta) ba be ba e reela leina la Transvaal, ge go fihla Maisemane ba e a abaganya gape ba e bitša PWV (Pretoria, Witwatersrand le Vereeniging). Kgošikgolo Sekhukhune o lwetše naga ya gagwe goba go fihla Maburu le Maisemane ba kopana ba dira seboka gore ba kgone go ka fenya Sekhukhune.

Sekhukhune o kgonne go fenya ntwa magareng ga Maburu le Maesimane ba le seboka. Goba go fihla Maburu le Maisemane ba eya go hloma seboka se sengwe le Maswatsi ke ge ba kgona go mo swara ba moiša ko kgolegong ya Pitori (Tshwane).

Lešika la kgoro ya Sekhukhune.

Ke leboga tshemisho ya lena e fetolwetjego sepeding. Ke rata go swaela mo erego maisimane a fetotje Transvaal to PWV. PWV ke karolo fela ya borwa bjwa Transvaal, erago Pretoria,Witwatersrand le Vereenaging. Ka kgopela rephosholle gore PWV is another name for Transvaal, 



#Article 33: Molepolole (218 words)


                                    
Molepolole ke motsemogolo wa Bakwena. Toropo o sekgala sa 52 km bodikela ya toropo kgolo Gaborone.

Molepolole ke boagedi jwa batho ba ka tshwara (go sa tlhomamisega) dikete tse masome a supa (70 000).

Fa motse o o leng gone go ne go bidiwa Dithubaruba fa Bakwena ba tla go aga teng. Ka nako tseo ba ne ba eteletswe pele ke Kgosi Sechele o o neng a ba falotsa mo Maburu (the Boers, the white Afrikaner farmers of South Africa) le mo go Mzilikazi wa Batebele.

Kgosi Sebele wa Bakwena ke mongwe wa dikgosi tse tharo tsa Batswana ba ba ileng ba ya ko ga Mmamosadinyana (England) go ya go kopa tshireletso mo Maburung ba ba neng ba ikgagapelela lefatshe.

Kgosi kgolo ya motse ka nako eno (2006) ke Kgari Sechele. O tsere bogosi jwa gagwe mo go motshwarelela bogosi e bong Rre Kgosikwena Sebele, le fa go ntse jalo Rre Kgosikwema e rile go mo bo rolela ya seka ya nna kgetsi e potlana ka go bo a ne a re bogosi ga bo a lebana Kgari Sechele. Go ya ka tshekatsheko ya ditso tsa bakwena, go le bega ha bogosi bo ne bo lebagane Mokgalagadi Sechele, kgotsa mongwe wa bo monnawe. Le mororo go ntse jalo, Kgosi Kgari Sechele ke ene kgosi ya Bakwena mo bogompienong.




#Article 34: Gaborone (250 words)


 
Gaborone (Seisimane /ˌɡæbəˈroʊniː/ or /ˌxɑːbəˈroʊneɪ/), ke leina le le gatisitsweng kana le le biditsweng go reelela toropo ka Kgosi (Kgosi Gaborone). Gaborone ke toropo kgolo mo Botswana, e na le palo ya batho ba le 191,776. Dipalo tse di gatisitswe ka ngwaga wa 2006 go ya ka dipatlisiso tsa ba palo batho, se e le sesupo sa gore 10% ya Botswana jotlhe ka bophara e kwa Gaborone.

Toropo ya Gaborone e agetswe fa gare ga thaba ya Kgale le Oodi, fa nokeng ya Notwane, mo borwabotlhaba jwa Botswana, gape e gaufi le molElwane wa Afrika Borwa. Toropo e e, nale lebala la difofane la Sir Seretse Khama kwa difofane di gorogelang teng. Ke kgaolo ya bodiredi le boeteledipele ka bo yone, gape ke motsemogolo wa kgaolo ya metse e e mo borwabotlhaba. Banni ba Botswana ba bitša toropo e ba re Gabs kana GC fa ba e boka.

Gaborone o ne a agiwa go nna motsemogolo ka ngwaga wa 1960 fa lefatshe la Bechuanaland Protectorate le tsaya puso, fa e nna lefatshe le le ikemetseng ka nosi. Mo gare ga toropo e go na le madirelo a dikgwebo, marekisetso, le mafelo a ga goromente a agilweng kwa bophirima jwa marekisetso . Toropo e ke nngwe ya ditoropo tse di golang mo lefatsheng, se se bakile mathata a tlhaelo ya lefatshe le go ipaya mo go seng ka fa molaong. Toropo e e nale dikgotlhang tse di tsenang mo lefatsheng go tswa ko Zimbabwe le Afrika Borwa ka ngwaga wa 1980.




#Article 35: Bêša nama (118 words)


Braai (Bêša nama) ke neano tsoang sechabeng e leng lipuo tseo nama pele ko Grill kapa bêša pheha golim ya mashala se chesa ka golo. Neano ea lona qalong o ile a qala le tša Maburu (Afrikaners), empa na wa tloha ga namela wa batho ba bang kao fela ba Afrika Borwa, wa akarelletsa le Botswana, Namibia, Lesotho, Zimbabwe le Zambia.

Ntle go moo disementshisi nama, poone, ditapole a foil le li-mushroom ka tloaelo sena galikiloeng, gangata e le lijana lehlakoreng la ka, empa ka linako tse ling e boetse e ka lokisoa joaloka lijong jeng nama.

Joaloka e bolelang boerewors lentsoe, lentsoe bêša nama o boetse o akarelletsa Seisimane le lipuo tse ngata ka Borwa ba Afrika.




#Article 36: Hlapi le ditšhipisi (145 words)


Hlapi le ditšhipisi ke takeaway a ratoang e neng simolohile United Kingdom a 1858 kapa 1863. E na le e tebileng-halikiloeng hlapi (Hake kapa Pike Afrika Borwa, linaha tse ling li cod hlapi flaked, haddock kapa plaice), le ka linako tse ling breadcrumbs, hammoho le dita e tebileng-halikiloeng.

Hangata ho kamehla amahanngoa le UK le Ireland. E atile fetisisa UK le linaheng tse neng li le likoloneng British bohareng ba lekholo la bo19 la lilemo, tse kang Afrika Borwa, Australia, New Zealand le Canada. United States haufinyane tjena ho ile ha feela li ile tsa amohela tsoang expatriates Canada le Irish, empa e ke se se sa tlwaelesegang pele le ka mor'a tsitsitseng sebeletsa. E ne e e ratoang kgolo le eena a Lihlekehleke Faroe ho tloha ka 1940, ha ho ne ho kenyelletsoa ke lule naheng British nakong ea ntoa ea bobeli ea Lefatše.




#Article 37: Mmasepala Setereke tša Overberg (115 words)


Mmasepala Setereke tša Overberg ke district wa Kapa Bodikela.

E hleng mo City of Cape Town ka bodikela, Mmasepala Setereke tša Cape Winelands ka leboa, le Mmasepala Setereke tša Eden ka bohlabela.





#Article 39: St Faith’s, KwaZulu Natala (107 words)


St Faith’s ke toropo wa Mmušôgaê wa Umzumbe go feta Mmasepala Setereke tša Ugu ka moka Afrika Borwa.

There are a number of settlements falling under St Faith’s: uMqangqala, Nothinwta, Dweshula, Thaleni, Ngoleleni, Zitendeni, Siqhingini, Junction, Diphini, Maromeni and Ivethe. A taxi rank in Junction serves routes to Durban, Port Shepstone, Highflats and Ixopo. The route is also used by Ugu Transport buses.

Junction is the main part of St Faith’s, it hosts a police station and health clinic near the St Faith’s Community Hall. Maria Cross, Khakhamela, St Faith’s, Impola are the primary schools, Indlelenhle Secondary and Mayiyana, Ntabalukhozi are the High Schools in St Faith’s.




#Article 40: Leišmaniasis (383 words)


Leišmaniasis, gape e peletwa bjalo ka leišmaniosis, ke bolwetši bja go bakwa ke dipharasaete tša protozoan tša ditšini tša Leišmania gomme di phatlalatšwa ke go longwa ga mehuta e mengwe ya dintšhi tša santeng. Bolwetši bo ka itlhagiša ka mekgwa ye meraro: dišwana, tša mamina, goba leišmaniasis ya ditho tša ka gare. Mokgwa wa dišwana o itlhagiša ka dišwana letlalong, mola mokgwa wa mamina o itlhagiša ka dišwana mo letlalong, molomong le ka nkong, gape mokgwa wa ditho tša ka gare o itlhagiša ka dišo mo letlalong gomme ka morago ya itlhagiša ka letadi, disele tše dikhubedu tša madi tša fase, le kgodišo ya lebete le sebete.

Diphetelo go bathong di bakwa ke dišupo tša go feta tše 20 tša Leišmania. Mabaka a kotsi a akaretša bohloki, phepompe, go tlošwa ga mehlare, le toropofatšo. Mehuta ka moka ye meraro e ka phekolwa ka go lebelela dipharasaete ka maekroskopo. Go tlaleletša, malwetši a ditho tša ka gare a ka phekolwa ka diteko tša madi. 

Leišmaniasis e ka thibelwa ga nnyane ka go robala ka fase ga dinete tša go tšhelwa kalafi ya polaya khunkhwane Magato a mangwe a akaretša sefothedi sa polaya khunkhwane go bolaya dintšhi tša santeng le go alafa batho ka pela go thibela phatlalatšo ya go naba. Kalafi yeo e hlokegago e ya le gore bolwetši bo hweditšwe ka, dišupo tša Leišmania, le mohuta wa phetelo. Dikalafi tše dingwe tša kgonagalo tše di dirišwago go malwetši a ditho tša ka gare di akaretša liposomal amphoterisini B, tlhakanyo ya di-antimoniale tša pentabalente le paromomisini, le miltefosine. Go malwetši a dišwana, paromomisini, flukonazole goba pentamidine e ka thuša.

Palo ya go feta dimilione tše 12 tša batho ga bjale ba fetetšwe dinageng tše dingwe tše 98. Palo ya go feta dimilione tše 2 tša dikgetsi tše dimpsha le magareng ga palo ya dikete tše 20 le 50 tša mahu e tšwelela ngwaga ka ngwaga. Palo ya go feta dimilione tše 200 tša batho ka Asia, Afrika, Amerika Borwa le Bogare bja Amerika, le borwa bja Europa ba dula mafelong ao bolwetši bjo bo tlwaelegilego. Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase o hweditše phokoletšo ya theko ya dikalafi tše dingwe tša go alafa bolwetši bjo. Bolwetši bo ka tšwelela ka palo e ntši go diphoofolo tše dingwe, go akaretšwa tša meno a polai le dikokoni.




#Article 41: Lephera (579 words)


Lephera, gape le tsebega ka bolwetši bja Hansen (HD), ke phetelo ya lebaka le le telele ya go bakwa ke pakteria ya Mycobacterium leprae le Mycobacterium lepromatosis. Mathomong, diphetelo ga di be le dišupo gomme go ba bjalo sebaka sa mengwaga ye 5 go ya go ye 20. Dišupo tše di tšwelelago di akaretša digranuloma tša megalatšhika, mokgwa wa khemo, letlalo, le mahlo. Se se ka baka go palelwa ke go kwa bohloko le go felelwa ke ditho tša go šoma kudu ka lebaka la go gobala leboelela goba phetelo ka lebaka la dintho tša go se lemogwe.  Go felelwa ke maatla le go se bone gabotse go ka tšwelela.

Lephera le phatlalatšwa magareng ga batho. Go dumelwa gore le ka tšwelela ka segohlola goba go kopana le seela sa ka nkong ya motho yoo a fetetšwego.  Lephera gantši le tšwelela magareng ga bahloki gape go dumelwa gore le fetetšwa ka marothi a mokgwa wa khemo.   Kgatlhanong le tumelo yeo e tlwaelegilego, ga le  fetetšwe kudu.  Mehuta ye mebedi ya bolwetši e theilwe ka palo ya dipakteria tše di lego gona: paucibacillary le multibacillary. Mehuta ye mebedi e fapana ka palo ya mmala wa go se be botse, dipatso tše di lego letlalong tša go hwa bogašu, ka paucibacillary ya go ba le tše hlano goba tše nnyane le multibacillary ya go feta tše hlano. Phekolo e kgonthišeditšwe ka go hwetša esiti-ya lebelo ya bacilli ka biopsy ya letlalo goba go lekola DNA ka go diriša ketwana ya phetogo ya polymerase.

Lephera le a alafega ka kalafi yeo e tsebegago ka multidrug therapy (MDT). Kalafi ya lephera la paucibacillary e ka dikalafi tša dapsone le rifampicin sebaka sa dikgwedi tše tshela. Kalafi ya lephera la multibacillary e na le rifampicin, dapsone, le clofazimine sebaka sa dikgwedi tše 12. Dikalafi tše di fiwa mphiwafela ke ba Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase. Mehuta ye mengwe ya di-antibiotiki e ka dirišwa. Ka 2012 lefaseng ka bophara, palo ya dikgetsi tša bolwetši bja kalafi ya go se fole bja lephera e be e le 189,000 palo ya ka fase ga dimilione tše 5.2 million mengwageng ya bo-1980. Palo e mpsha ya dikgetsi e be e le 230,000. Dikgetsi tše mpsha di tšweletše dinageng tše 16, gomme India e balwa goba le palo ya go feta palogare. Mengwaga ye 20 ya go feta, palo ya dimilione tše 16 tša batho lefaseng ka bophara ba alafilwe lephera mme ba fodile.  Palo ya dikgetsi tša go feta 200 di begwa ngwaga ka ngwaga ka United States.

Lephera le amile batho sebaka sa diketekete tša mengwaga. Bolwetši bjo bo hweditše leina la lona go tšwa go lentšu la se-Latinla lepra, leo le tlhalošago gore legapi, mola leina la bolwetši bja Hansen le theilwe ka morago ka ngaka Gerhard Armauer Hansen. Go aroganya batho ka go ba bea ka dikoloni tša lephera go sa ntše go sa tšwelela mafelong a mangwe bjalo ka India, Tšhaena, le Afrika. Le ge go le bjale, dikoloni tše dintši di tswaletšwe ka ge lephera le se sa fetela kudu.  Mmamodula wa selegae o amantšwe le lephera ka histori e ntši, gomme se se tšwelapele gore batho ba bege ka bo bona le go hwetša kalafo ya ka pela.  Batho ba bangwe ba nagana gore lentšu le lephera le kweša bohloko, gomme ba rata ge go ka dirišwa mmolelwana batho ba go fetelwa ke lephera. Letšatši la Lephera la Lefase le thomilwe ka 1954 go phatlalatša tsebo go bao ba angwago ke lephera.




#Article 42: Onkhocerciasis (425 words)


Onkhoseršiasis, yeo gape e tsebegago bjalo ka noka ya foufatšo le bolwetši bja Robles, ke bolwetši bja go bakwa ke phetelo ya seboko sa pharasaete sa Onkhocerca volvulus. Dika tša bolwetši di akaretša go hlohlona go šoro, go ruruga ka gare ga letlalo, le go foufala. Ke sehlodi sa bobedi sa go tlwaelega sa go baka bofofu ka lebaka la phetelo, ka morago ga trakhoma.

Seboko sa pharasaete se phatlalatšwa ka go longwa ke ntšhi e ntsho ya mohuta wa Simulium. Ka tlwaelo o ka longwa gantši pele phetelo e tšwelela. Dintšhi tše di dula kgauswi le dinoka, bjale ka ge leina la bolwetši le itlhalosa. Ge seboko se le ka gare ga motho, se dira sebokwana seo se hwetšago tsela ya go tsenelela letlalong. Gomme go tloga mo se fetela ntšhi e ntsho e latelago yeo e ka lomago motho.  Go na le mekgwa e mmalwa ya go dira phekolo go akaretšwa: go bea biopsy ya letlalo ka gare ga saline ya go tlwaelega le go lebelela sebokwana se etšwa, go lebelela ka gare ga leihlo go lekola seboko le go lebelela go ruruga ga seboko se segolo ka gare ga letlalo.

Ga go na kenti kgatlhanong le bolwetši bjo. Thibelo e ka dirwa fela ka go efoga go longwa ke dintšhi. Se se ka akaretša tšhomišo ya dikoba dikhunkhwane le diaparo tša maleba. Maitekelo a mangwe a akaretša phokotšo ya palo ya dintšhi ka go fothela dipolaya khunkhwane. Maitekelo a go fediša bolwetši ka go alafa dihlopha ka moka tša batho ga bedi ka ngwaga a tšwelapele mafelong a mmalwa lefaseng ka bophara.   Kalafo ya bao ba fetetšwego e dirwa ka kalafi ya ivermectin dikgwedi tše dingwe le tše dingwe tše tshela go ya go tše lesomepedi. Kalafi ye e bolaya sebokwana efela e sego diboko tše dikgolo. Kalafi ya doxycycline, yeo e bolayago ya go amanywa le pakteria yeo e bitšwago Wolbachia, e bonagala e okobatša diboko gomme e digelwa ke babangwe. Go tloša go ruruga ka fase ga letlalo ka puo go ka dirwa.  

Palo ya dimilione tše 17 go ya go 25 ba fetetšwe ka foufalo ya noka, ka tekanyetšo ya dimilione tše 0.8 tša batho ba go se sa bona botse. Diphetelo tše dintši di tšwelela ka sub-Saharan Afrika, le ge ele gore dikgetsi di begilwe ka Yemen le mafelo ao a kgetholotšwego Bogare le Borwa bja Amerika. Ka 1915, ngaka Rodolfo Robles mathomong o ile a tswalanya seboko le bolwetši bja mahlo. E ngwadišitšwe ke Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase bjalo ka bolwetši bja go hlokomologwa bja molatšatši.




#Article 43: Bolwetši bja Rabies (930 words)


Bolwetši bja Rabies ke bja phetelo ya go baka go ruruga ga bjoko go batho le diphoofolo  tša madi a-borutho. Dišupo tša ka pela di akaretša letadi le go hlabahlabega mo e tšwelelago gona. Dišupo tše di latelwa ke enngwe goba tše mmalwa tša dišupo tše di latelago: mesepelo ya go laetša bošoro, lethabo la go se laolege, bofiega bja meetse, go palelwa ke go šuthiša ditho tša mmele, go gakanega, le go idibala. Morago ga ge dišupo di tšweletše, bolwetši bja rabies bo tla be bo šetše bo laetša lehu. Nako ya magareng ga go swarwa ke bolwetši le go thoma ga dišupo gantši ke sebaka sa kgwedi e tee go ya go tše tharo. Le ge go le bjale, sebaka se se ka fapana go tloga go sebaka sa ka fase ga beke e tee go ya go ngwaga o tee. Sebaka sa nako se ya le bokgole bjoo baerase e sepelago ka gona go fihlelela bogare bja tsela ya megalatšhika.

Bolwetši bja rabies bo fetela batho go tšwa diphoofolong. Bolwetši bja rabies bo ka fetela ge phoofolo yeo e fetetšwego e ka ngwapa goba ya loma phoofolo ye nngwe goba motho. Mare a phoofolo yeo e fetetšwego a ka fetetša bolwetši bja rabies ge eba mare a kgomana le lera la phoofolo goba motho. Dikgetsi tše dintši tša bolwetši bja rabies mo bathong di bakilwe ke go longwa ke mpša. Dikgetsi tša go feta 99% tša bolwetši bja rabies mo dinageng tšeo dimpša di nago le rabies di bakilwe ke go longwa ke mpša. Ka Amerika, go longwa ke mmankgagane ke mothopo o tlwaelegilego wa phetelo ya bolwetši bja rabies mo bathong, gomme dikgetsi tša ka fase ga 5% ke tša dimpša. Dikokoni gantši ga ke di fetelwa ke bolwetši bja rabies. Baerase ya bolwetši bja rabies e kitimela ka bjokong ka go latela tšhoga tšhogo ya peripheral. Bolwetši bo ka phekolwa fela ka morago ga ge dišupo di thomile.

Mananeo a taolo ya diphoofolo le kento a fokoditše dikotsi tša bolwetši bja rabies dimpšeng deleteng tše mmalwa lefaseng. Go tšhontiša batho pele ba ka fetelwa go a eletšwa go bao ba lego kotsing e kgolo. Dihlopha tše di lego kotsing e kgolo di akaretša batho bao ba šomago ka dimmankgagane goba bao ba dulago sebaka se se telele mafelong a lefase ao bolwetši bja rabies bo tlwaelegilego. Go batho bao ba šetšego ba utullotše bolwetši bja rabies, kenti ya rabies le ka nako tše dingwe immunoglobulin ya rabies e ka thuša go thibela bolwetši ge eba motho o hwetša kalafi pele dišupo tša bolwetši bja rabies di tšwelela. Go hlatswa go longwa goba mongwapo metsotso ye 14 ka sesepe le meetse, povidone iodine, goba dihlwekiši ka ge di ka bolaya baerase gape go bonagala e ke go ka thuša thibelo ya phetelo ya bolwetši bja rabies. Ke batho ba mmalwa fela bao ba phologilego phetelo ya bolwetši bja rabies morago ga go laetša dišupo.   Phologo ye e diregile ka kalafi e tseneletšego yeo e tsebagalago ka prothokholo ya Milwaukee .

Kenti ya bolwetši bja rabies ke kenti yeo e dirišwago go thibela bolwetši bja rabies. Go na le tše dingwe tše mmalwa tše di bolokegilego gape tše di šomago gabotse.  Di ka dirišwa go thibela bolwetši bja rabies pele gape sebaka se se telele morago ga go hwetša baerase ka go longwa ke mpša goba mmankgagane.  Tšhontišo yeo e tšwelelago e tšea sebaka morago ga ditose tše tharo.  Gantši e fiwa ka tlhabelo ka gare ga letlalo goba tšhika.   Morago ga phetelo kenti e dirišwa mmogo le immunoglobulin ya bolwetši bja rabies. Go tloga go eletšwa gore bao ba lego kotsing e kgolo ya go ka fetelwa ba entwe pele ba ka fetelwa.  Dikenti di šoma botse mo bathong le diphoofolo tše dingwe. Go tšhontiša dimpša go thuša kudu go thibela bolwetši mo bathong.

Dimilione tša batho lefaseng ka bophara ba entilwe gomme go lekanyeditšwe gore se se boloka maphelo a batho ba 250,000 ka ngwaga. Se se ka dirišwa ka polokego go dihlopha ka moka tša mengwaga.  Palo ya dipersente tša go feta 35 go ya go 45 tša batho ba hwetša bohwibidu le go kwa bohloko ga nnyane mo ba tlhabetšwego gona.  Palo ya dipersente tša go feta 5 go ya go 15 tša batho ba ka ba le letadi, ba opa ke hlogo, goba ba kwa ba nyaka go hlatša. Morago ga go fetelwa ke bolwetši bja rabies ga go na ditlamorago tša kgatlhano ya tšhomišo ya yona.  Dikenti tše dintši ga di na thiomersal. Dikenti tše di dirilwego ka thišu ya mogalatšhika di a dirišwa dinageng tše mmalwa, gantši ka Asia, Latin Amerika, gomme ga di šome gabotse kudu ebile di na le ditlamorago tše dintši.  Ka fao tšhomišo ya tšona ga e eleletšwe ke ba Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase.  

Theko ya lebenkeleng e magareng ga 44 le 78 USD ya kalafi go tloga ka 2014. Ka United States theko ya kalafi ya bolwetši bja rabies e feta 750 USD.

Bolwetši bja rabies bo baka palo ya mahu a go feta 26,000 go ya go 55,000 lefaseng ka bophara ka ngwaga. Palo ya go feta 95% ya mahu ao a diragala ka Asia le Afrika. Bolwetši bja rabies bo hwetšagala dinageng tša go feta 150 le dikontinente ka moka eupša le  ka Antarktika. Batho ba go feta dimilione tše 3 ba dula dileteng tša lefase moo bolwetši bja rabies bo hwetšagalago. Bontši bja  Europa le Australia, bolwetši bja rabies bo hwetšagala fela go dimmankgagane. Ditšhaba tša ditlhakatlhaka tše dintši tše di nnyane ga di na bolwetši bja rabies le ga tee.




#Article 44: Schistosomiasis (405 words)


Schistosomiasis, gape e bitšwa letadi la kgopa, ke bolwetši bja go bakwa ke pharasaete ya diboko tša go patlama tše di bitšwago di-schistosome. Tshepetšo ya moroto goba mala di ka fetelwa. Maswao le dišupo di ka akaretša bohloko dimpeng, letšhologo, mantle a go ba le madi, goba madi ka gare ga moroto. Batho bao ba fetetšwego sebaka se se telele ba ka itemogela tshenyego ya sebete, go se sa šoma ga dipshio, go se sa kgona go belega, goba kankere ya sebudula. Mo baneng, e ka baka go se gole botse le bothata bja go ithuta.

Bolwetši bo phatlalatšwa ka go kgoma meetse a go hlweka a go tšhilafatšwa ke dipharasaete. Dipharasaete tše di lokollwa go tšwa go dikgopa tša meetse a go hlweka. Bolwetši bjo bo tlwaelegile magareng ga bana bao ba lego go dinaga tše di tšwetšego pele ka ge ba rata go raloka ka gare ga meetse a go tšhilafatšwa.   Dihlopha tše dingwe tše di lego kotsing di akaretša balemi, barei ba dihlapi, le batho bao ba dirišago meetse a go se hlweke tšatši ka tšatši.  Ke ya sehlopha sa diphetelo tša helminth. Phekolo e dirwa ka go hwetša mae a pharasaete ka gare ga moroto goba mantle a motho. E ka kgonthišišwa ka go hwetša dilwantšha mmele kgatlhanong le bolwetši ka gare ga madi.

Mekgwa ya go thibela bolwetši e akaretša kaonafatšo ya phihlelelo ya meetse a go hlweka le go fokotša palo ya dikgopa.   Mafelong ao bolwetši bo tlwaelegilego, kalafi ya praziquantel e ka fiwa ga tee ka ngwaga go sehlopha ka moka. Se se dirwa go fokotša palo ya batho bao ba fetetšwego le, ditla morago,  tša phatlalatšo ya bolwetši.  Praziquantel gape ke kalafi e eletšwago ke ba Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase (WHO) go bao go tsebegago gore ba fetetšwe.

Schistosomiasis e amile palo ya go nyaka go lekana le dimilione tše 210 lefaseng ka bophara ka 2012. Tekanyetšo ya palo ya batho ba 12,000 go ya go 200,000 ba hlokofala ka baka la yona ngwaga ka ngwaga. Bolwetši bjo gantši bo hwetšagala ka Afrika, le Asia gape ka Borwa bja Amerika. Palo ya batho ba go feta dimilione tše 700, go dinaga tša go feta tše 70, ba dula mafelong ao bolwetši bjo bo tlwaelegilego. Go dinaga tša melatšatši, schistosomiasis ke ya bobedi go malaria magareng ga malwetši a dipharasaete a go ama ekonomi ka tsela e kgolo.  Schistosomiasis e lenaneong lamalwetši a melatšatši a go hlokomologwa.




#Article 45: Letadi la Zika (399 words)


Letadi la Zika (leo gape le bitšwago bolwetši bja baerase ya Zika) ke bolwetši bja go bakwa ke baerase ya Zika. Dikgetsi tše dintši ga di na dišupo, eupša ge di le gona gantši di ba magareng gomme di swana le tša letadi la dengue. Dišupo di ka akaretša letadi, mahlo a go hwibila, bohloko bja lelokollo, go opšwa ke hlogo, le dišwana tša maculopapular .Ka kakaretšo dišupo di ka bonagala sebaka sa ka fase ga matšatši a šupa.  Ga se nke bo bake dipego tša mahu dikgatong tša mathomo tša phetelo. Phetelo e tswalanywa le Guillain–Barré syndrome (GBS).

Letadi la Zika gantši le phatlalatšwa ka go longwa ke menang ya mohuta wa Aedes. Gape e ka ba ya fetelwa ka thobalano go tšwa go monna go ya go balekani ba gagwe ba thobalano gape e ka fetetšwa kudu ka phatlalalo ka go fana ka madi. Diphetelo go basadi bao ba imilego di ka fetela ngwana gomme di ka baka hlokofalo ya ngwana ka mpeng le microcephaly. Diphekolo di dirwa ka diteko tša madi, moroto, goba mare go lekola go ba gona ga baerase ya Zika ya RNA ge motho a lwala.

Thibelo e akaretša phokotšo ya go longwa ke menang mafelong ao bolwetši bo tšwelelago le tirišo ya maleba ya dikhontomo.  Maitekelo a go thibela go longwa a akaretša tšhomišo ya dikoba menang, go khupetša mmele ka moka ka diaparo, dinete tša menang, le phedišo ya meetse a go ema sebaka moo menang e tswalago gona.  Ga go na kentie dirišwago. Bašomi ba tša maphelo ba eletša gore basadi bao ba lego mafelong ao a amegilwego ke 2015–16 go wa ga Zika ba gopole go se ime gomme bao ba imilego ba se ke ba etela dinaga tšeo.   Mola go se nago kalafi e itšeng, paracetamol (acetaminophen) e ka thuša ka dišupo. Go robatšwa bookelong gantši ga go hlokege.

Baerase yeo e bakago bolwetši e ile ya aroganywa la mathomo ka 1947. Go ngwala ga go wa la mathomo ga bolwetši magareng ga batho go tšweletše ka 2007 ka Federated States ya Micronesia. Bolwetši bo be bo tšwelela dileteng tše masomepedi tša Amerika. Gape go tsebega bo tšwelela gape ka Afrika, Asia, le Pacifiki. Ka lebaka la go wa ga bolwetši go go thomilego ka Brazil ka 2015, ba Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase ba bo begile bjalo ka Public Health Emergency of International Concern ka Febereware 2016.




#Article 46: Naga (201 words)


Naga (Seisimane: country) ke sebaka se e tsejoa e le mokhatlo oa ikemetšeng a jeokrafi lipolotiki. Naga ka 'na ba e ikemetšeng ipusang e kapa e mong e lula pušo e' ngoe, e le go arola bao e šeng a bobusi kapa pele e neng e le 'musi ea lipolitiki kapa ea sebakeng libopeho tše amanang le re behela ea batho ba neng ikemetšeng kapa ka tšela e fapaneng amahanngoang le go sebelisoa litsobotsi buella lipolitiki. Go sa tsotellehe gore thutafase meleng, a ea kajeno amohela matjhabeng tlhaloso ea molao joalokaha hlalosoa ke Selekane sa Lichaba ka 1937 'me a se tiisa ke Machaba a Kopaneng ka 1945, moagi oa naga e e ka tlaša go ikoetliša ikemetšeng ea taolo tabeng ea molao.

Ka linako tše ling linaheng tše lentsoe e sebelisoa go fetisetša ka bobedi go ipusang le go mekhatlo e meng ea lipolitiki, ga a ntše a linako tše ling le bolela feela go e re. Ka mohlala, CIA World Factbook sebeliša lentsoe tša lona Country: bolela tšimo go bolela tše ngata tša dependencies, libakeng tše bobusing ba khethehileng, lihlekehleke tše se nang baahi, 'me mekhatlo ea tše ling go phaella go linaheng tše tlwaelo kapa o bolela ikemetšeng.




#Article 47: Sekgwa (131 words)


Sekgwa ke sebakeng se segolo ba naga koahetsoeng ka lifate kapa tse ling tse woody limela. Ba makholo a litlhaloso tobileng haholoanyane tsa moru li sebelisoa go pholletsa le lefatše, se nang lintho tse kang sefate segokanyipalo, bophahamo sefate, go sebelisa mobu, e eme ka molao me mosebetsi tlholeho. Go e ka go pharaletseng sebelisoa United Nations Lijo le Temo Organization tlhaloso, meru koahela hektare bilione tse nè (limilione tse 15 lisekoere-k'hilomithara tse) kapa hoo e ka bang karolo ea 30 lekholong ea sebaka naheng ea lefatše go ea ka 2006.

Meru ke muso o hlaheletseng tša lefaše bottler ea lefaše me ba aba ka mose wa lefaše. Meru ikarabella ka 75% ea feteletseng tlhahiso e ka sehloohong ea biosphere lefaše, me e na le 80% ea limela biomass ea lefaše.




#Article 48: Emirates (158 words)


Emirates ke lifofane ka naga ya Dubai, United Arab Emirates (UAE). Khampani e thehiloe a May 1985 ke muso wa UAE.

Emirates o bontšitse sebeletsa kgolo e potlakileng ka kgolo. Sefofane fana a mangata a Bošhabela bo Gare, Asia, Europa, Afrika, India, Oceania le Amerika Leboa. Ka 25 October 1985 li ile tsa phethile vuelos pele oa go India le Pakistan. Pakeng tša 1987 le bo-1990 ba ile Asia le Europe 'mapeng. Emirates ile ea e-batsholadisereng ea SriLankan Airlines ka la 1 April 1998. Go tloha ka la 1 October 2015, Emirates fofelang habeli letsatsi le letšatši bao e seng setopong tsoang Dubai go Amsterdam le Brussels Airport. E thepa likarolo tša Emirates chesang Emirates SkyCargo.

Kepe boo lapeng ke Dubai International Airport wa Dubai. Go tloha ka 20 June 2010 Emirates e boetse e sebelisa boema-fofane tša ncha Dubai: Al Maktoum International Airport. Letšatšing leo o ile a fihla sefofane EK9883, e leng thepa balega Hong Kong.




#Article 49: Boeing 747-8 (177 words)


Boeing 747-8 ke sefofane se seholo sa lifofane se tsamaisoang ke Boeing Commercial Airplanes. E phatlalalitsoeng ka molao ka 2005, 747-8 ke moloko oa boraro oa Boeing 747, o nang le fuselage e telele, mapheo a tsosolositsoeng le bokhoni bo ntlafetseng. E 747-8 ke phetolelo e kholo ka ho fetisisa ea 747, sefofane se seholo ka ho fetisisa sa khoebo se hahiloeng United States, le sefofane se selelele ka ho fetisisa sa baeti lefatšeng.

Mantsoe a 747-8 a nyeheloa ka mefuta e 'meli e meholo e kholo: bapalami ba 747-8 ba Intercontinental le mofolisi oa 747-8 bakeng sa thepa.Mantsoe a 747-8F a pele a ile a baleha ka la 8 February, 2010, le 747-8 Intercontinental ka morao ho la 20 Mphalane 2011. Ho tsamaisoa ha sefofane sa pele sa sefofane se ile sa etsahala ka October 2011 'me mokhoa oa bapalami o qalile ho tsamaisoa ka 2012. Ho tloha ka June 2016 , o netefalitse litaelo tsa hore 747-8 e kakaretso ea 125, e nang le 74 ea sebopeho sa freighter, le 51 ea bapalami ba phetolelo.




#Article 50: Lufthansa (188 words)


Deutsche Lufthansa AG (IATA: LH; ICAO: DLH) tsejoang Lufthansa ke kgolo ka go fetisisa Jeremane lifofane, ga go kopantswe le ka tiasa yona yona, le e lifofane kgolo ka go fetisisa Europe, ka bobeli ya ka dipehelo tša bapalami ba nkang etsoa le likepe bogolo. It operates services to 18 domestic destinations and 197 international destinations in 78 countries across Afrika, Amerika, Asia le Europe, sebelisa likepe tse baetsi ba lifofane go feta 260. Lufthansa ke e mong oa litho tše hlano tša Star Alliance, ea li hulang pele sefofane selekane, thehoa ka 1997.

Ntle go moo Airlines tsa lona tsa baeti Austria Airlines, Switzerland International Air Lines, le Eurowings go akarelletsa Germanwings. Kopantswe le ka tiasa yona ba eona, sehlopha na holim baetsi ba lifofane 615, etsa hore ho e' ngoe ea kgolo ka go fetisisa fleets baeti lifofane lefatšeng. Ka 2014, sehlopha etsoa tse ka godimo go nka bapalami ba limilione tse 106.




#Article 51: Boeing 727 (304 words)


Boeing 727 ke sefofane bo-bogolo e moqotetsane-'mele a mararo enjene go lifofane tse kgolo hahiloeng ke Boeing Commercial Airplanes tsoang ya 1960 mathoasong a lekgolo go 1984. [1] Go ka phetha bapalami ba nkang 149 ho tse 189' me dikai hamorao ka fofa go fihlela ho 2.700 nautical lik'hilomithara tse (5,000 km) sa khaotse. O ne a rerile bakeng sa baratos khutšoanyane le tse mahareng bolelele, e 727 ka sebelisa lifofane tse batlang e le khutšoanyane ea boema-fofaneng le menyenyane. E na Pratt  Whitney JT8D dienjini tse tharo tse ka tlase go T-mohatla, e mong ka lehlakoreng ka leng la fuselage morao le setsi enjene e amahanya go pholletsa e S-difapho go lesoba e botlaaseng. The 727 e Boeing feela hut-lifofane tse kgolo.

The 727 latela 707, e leng quad-jete sefofane seo, leo ka arolelanang ka holimo fuselage a cross-karolo ya ea sona le cockpit boqapi ba bona. The 727-100 la pele sefofane ka February 1963 le kenela tšebeletso le Eastern Air Lines ka February 1964; ea otlolla 727-200 sefofane ka July 1967 le kenela tšebeletso le ka leboea-bochabela Airlines hore December. The 727 e ile ea e ka sehloohong ea marangrang Airlines 'tsamaea ka tsela efe e ruuoang le ne le boetse le sebelisoa mabapi le litsela tse ling tse short- le seaplane e telele linaheng tsa machaba. Mopalami, freighter, le e fetohang liphetolelong tsa 727 go ile ha hahoa.

The 727 e ile ka kgolo hlahisoang ho kena 1970s ea; a ho qetela 727 e ile ea phethoa ka 1984. Go tloha ka July 2013, kakaretso ea batho ba 109 Boeing 727s (5 × 727-100s le 104 × 727-200s) ba ne ba le tšebeletso ea likhoele tsa khoebo le 34 Airlines. Le melao ea tsamaiso Airport lerata li ile sa etsa hore 727s ho a hlomelloa le lebokosana le khutso e kgolo.




#Article 52: Boeing 777 (210 words)


Boeing 777 ke lelapa la lifofane tse tsamaeang ka nako e telele tse nang le lifofane tse ngata tse entsoeng ka lifofane tse entsoeng ka bobeli le tse entsoeng ke Boeing Commercial Airplanes. Ke twinjet e kholo ka ho fetisisa lefats'eng 'me e na le matla a tloaelehileng a bolulo bakeng sa bapalami ba 314 ho ea ho 451, e nang le lik'hilomithara tse 5 235 ho ea ho tse 9 500 tse nang le marulelo a mararo (9,695 ho ea ho 17,594 km). 

Lintho tse khethollang ka tloaelo li bitsoa Triple Seven, likarolo tsa eona tse khethollang li na le li-drive tse kholo ka ho fetisisa tsa turbofan tsa sefofane leha e le sefe, mabili a tšeletseng ka thepa e ka sehloohong ea ho fihla, sehlopha se seholo sa sefate sa fuselage, le sefate sa mohatla. E thehiloe ka lipuisano le lifofane tse kholo tse robeli, 777 e ne e etselitsoe ho nka lifofane tsa khale tsa batho ba bangata le borokho ba phapang pakeng tsa boeing ea 767 le 747. Joaloka sefofane sa pele sa Boeing se tsamaeang le sefofane, se na le taolo ea motlakase. E ne e boetse e le sefofane sa pele sa khoebo se lokelang ho etsoa ka ho feletseng ka moqapi oa li-computer.




#Article 53: Air France (154 words)


Air France, stylized joalokaha AIRFRANCE, ke Fora folakha headquartered a Tremblay-en-France, (ka leboa go Paris). Ke ka tlaasana ea Air France–KLM Group le setho mothehi oa SkyTeam lifofane oa lefatše lohle selekane. Joalokaha sa 2013 Air France sebeletsa 36 celow Fora le sebetsang lefatšeng ka bophara ho lokiselitsoe baeti le thepa lits'ebeletso ho 168 celow linaheng 93 (ho akarelletsa le mafapha a mose ho maoatle le libakeng tsa Fora) 'me e boetse etsoa bapalami ba nkang 46.803.000 ka 2015.




#Article 54: Qantas (180 words)


Qantas (Qantas Airways Limited) ke lifofane tša Australia le lifofane tša lona kgolo ka go fetisisa ke bogolo likepe, vuelos ba machaba le ba celow machaba. Ke lifofane la boraro kgale ka go fetisisa lefatšeng, ka mor'a KLM le Avianca eka se thehiloe ka November 1920; ba tomile lifofane li e linaheng tsa baeti ka May 1935. Lebitso Qantas tsoa go QANTAS, e khutsufatso bakeng sa lebitso la ka eona qalong, Queensland And Northern Territory Aerial Services, 'me e ba mo reneketsa The Flying Kangaroo. Qantas ke mothehi setho sa Oneworld selekane lifofane.




#Article 55: Yunibesithi ya Fort Hare (351 words)


Yunibesithi ya Fort Hare (UFH) e ne e le tsa yunibesithi bobedi ya Afrika Borwa le setheo se ba pele ba mona go re e fana ka thuto e phahameng go Maafrika. Yunibesithi e ne e le lebaka la sekolo thuto ya bolumeli o ileng ya thehoa qetellong ea lekholo la bo19 la lilemo sebakeng sena ke Scotland be legae la baromuoa James Stewart le mosadi o gae. Seafrikaans buang baagi e ne e tla ga morao go go ngata feela fumana yunibesithi ya gabo bona, e leng ya Yunibesithi ya Stellenbosch.

Yunibesithi e ke ka Tyhume River a Alice ka Kapa Bohlabela le na le histori e ruileng. The sebakeng sa lekholong la bo19 la lilemo ka nako e telele ea etelang makala ntoa lintoeng tse robong khahlanong le Xhosa. E bile feela ka thoko British kolone (British Kafraria). Lipampitšana British la naga go ya Xhosa ba neng ba ikemiselitse go fana ka go loantša lehlakoreng la bona (amaFengu). Fort Hare boeena e ne e lona qalong e British qhobosheane le ba bang lithako ntse ba mo khamphaseng ya yunibesithi tse fumanegang.

Yunibesithi e bile le seabo se segolo seo lihlopha tse ka ntshetsopele ya ANC le mekhatlo e meng ba batsho Afrika Borwa le ne e le khale e tsejoa e le khamphaseng khathatseha. Ka ya apareteiti mehla, go ile ga e le karolo ya Ciskei le ba basoeu ba neng ba sebetsa le yunibesithi, go phethahatsa karolo e phethoang tsoang Fort Beaufort le Hogsback, ile a tlameha go tšela moeli go ya mosebetsing ya bona.

A taolo ya le lesha tlas'a Derrick Swartz e tsitsisoa boemo ka 1999 le tsa yunibesithi bile atoloswa go Bhisho le East London. Ka 2015, gape ba kena litaba likgethong bakeng sa lekgotla la seithuti se kgethilego bogolo ba liithuti tsena li bakeng sa DASO. Ka 2016 ka kgetha molao 43% bakeng SASCO (e gokaganeng le ANC) le 40% feela bakeng sa DASO. DASO Leha go le joalo supa ne te ya go re likgethong tsena ka Komisi Independent Dikgetho (IEC), empa go ile ga hlophisoa ke op o dia kgwebo ya poraefete.




#Article 56: Mabintwane (120 words)


Mabintwane ke toropo go feta Mmušôselegae wa Makhuduthamaga, Mmasepala Setereke tša Sekhukhune wa porofense Limpopo ka moka Afrika Borwa.

Mabintwane e tumme ka go swarela mokete(festival) wa go tuma woo o bitšwago Gae Lapeng Concepts. Mokete wa Gae Lapeng Concepts o direga letšatši morago ga Keresemose kadi 26 tša Disemere (Boxing Day) le letšatši morago ga lehu la Morena(easter Saturday) ka nokeng ya Motsephiri (Ga Mabintwane). Go tlala wa go šiiša ka diketekete tša batho. Bo rakgwebo potlana ba selegae sa Sekhukhune ka mehutahuta ya bona ba bapatša dikgwebo tša bona. Le bao ba nago le bokgoni bja fo DJ ba kena lenaneong go leletša mashaba. Gae Lapeng Concepts ke leano le kgopolo ya Phuti Boshielo yoo a tšwago Phokwane.




#Article 57: Orange Farm (471 words)


Orange Farm (Farma) e legôrô 45 km borwa wa Johannesburg, ka moka porofense Gauteng, Afrika Borwa. 




#Article 58: Ducati Monster (175 words)


Die Ducati Monster (Il Mostro genoem in Italiaans) is 'n spierfiets ontwerp deur Miguel Angel Galluzzi en vervaardig deur Ducati in Bologna, Italië sedert 1993. Dit is 'n sogenaamde kaalfiets, wat gekenmerk word deur 'n blootgestelde enjin en raam. Die doelgerigte en deurdagte gebruik van 'n tralieraamwerk in die Ducati Monster is 'n integrale deel van die motorfiets se ontwerp wat vir beide estetiese en strukturele doeltreffendheid sorg. 

In 2005 was verkope van die Monster vir meer as die helfte van Ducati se wêreldwye verkope verantwoordelik. Ducatimotorfietse gebruik byna uitsluitlik 90° V-tweelingenjins, wat hul die L-tweeling noem, met desmodromiese kleppe en 'n buisstaaltraliewerkraam, ontwerp deur Fabio Taglioni (1920-2001).

Die Monsterlyn het talle variasies oor die jare heen beleef, van intreevlak 400 cc fietse tot die top-van-die-lyn multiklep, waterverkoelde superbike-enjinweergawes, met soveel as nege verskillende Monsterweergawes in 'n enkele modeljaar. Die Monster se basiese eenvoud het dit ook 'n gunsteling platform vir persoonlike motorfietsbouers gemaak, soos te siene is by tentoonstellingskompetisies soos die Monsteruitdaging. Monsters was uiteindelik verantwoordelik vir twee-derdes of meer van Ducati se produksie-uitset.














#Article 62: Chalo Chatu (259 words)


Chalo Chatu e fetoletsoe e le hore lefatse la rona le ka Zambia ke puo ea Senyesemane ea li-wiki-e fanoeng ka morero oa mahala oa encyclopaedia e entsoeng ke Jason Mulikita ea inehetseng bakeng sa ho ngola litaba tsa Zambia feela le ho leka ho sireletsa histori le boikhohomoso ba Zambia bo buang ka liketsahalo tsa histori le liketsahalo tsa hona joale, batho ba tummeng ba sechaba, lik'hamphani, mekhatlo, liwebsaete, liemahale tsa naha le likarolo tse ling tsa bohlokoa tsa Zambia. Chalo Chatu ke oa Zambia mokhatlo oa Chalo Chatu Foundation, o Lusaka.

Chalo Chatu ke sebaka se sa lefelloeng feela
Wikipedia hore mang kapa mang a ka qala kapa ho fetola leqephe empa o tla u fetola ka Chalo Chatu motho ea lokelang ho ba motho ea ngolisitsoeng le ea tiisitsoeng a nang le marang-rang.

Ho ea ka Chalo Chatu oa COO Chabota Kanguya o ile a re ha a buisana le Mokhatlo oa Zambia oa Hype hore Chalo Chatu ke morero o sebetsang haholo [o se nang phaello] o khannoang ke sehlopha se inehetseng sa baithaopi ba tsoang hohle ho pholletsa le Zambia 'me kahoo se fumana chelete ka [ [menehelo] eo batho ba e etsang. Bakeng sa ho etsa lipatlisiso le ho bokella boitsebiso litabeng tse fapa-fapaneng tse tsoang libakeng tsohle tsa naha, ba sebelisa litšenyehelo tsa lisebelisoa tse kang ho tsamaea le internet bandwidth. Mokhatlo ona o tsamaisang morero ha o na thepa ea oona ebile o itšetlehile ka baithaopi ka bomong ho sebelisa thepa ea bona, e kang lik'homphieutha le lik'hamera, ho bokella boitsebiso.




#Article 63: Vietnam Airlines (103 words)



Vietnam Airlines, stylized joalokaha VIETNAMAIRLINES, ke Vietnam folakha headquartered a Hanoi, (ka leboa go Vietnam). Ke ka tlaasana ea. Joalokaha sa 2017 Vietnam Airlines sebeletsa 23 celow Vietnam le sebetsang lefatšeng ka bophara ho lokiselitsoe baeti le thepa lits'ebeletso ho 64 celow linaheng 17 'me e boetse etsoa bapalami ba nkang 22.000.000 ka 2017.




#Article 64: Norwegian (122 words)



Norwegian, stylized joalokaha Norwegian Air Shuttle, ke Fora folakha headquartered a Fornebu, (ka boroa ho Oslo). Ke ka tlaasana ea IAR Group le setho mothehi oa Airlines for Europe lifofane oa lefatše lohle selekane. Ho tloha ka 2018 Norwegian e sebetsa mesebetsi e hlophisitsoeng ea baeti le thepa ho ea libakeng tse 163 'me e boetse e na le bapalami ba 33,000,000 ka 2018.




#Article 65: Sepediša ditaese (118 words)


Papali ea chelete ke ho phalla ha chelete kapa ntho e itseng ea bohlokoa (ho thoe ke lithupa) ketsahalong e nang le phello e sa tsitsitseng, e nang le sepheo se ka sehloohong sa ho hapa chelete kapa thepa ea thepa. Kahoo ho becha ho hlokahala hore ho be le likarolo tse tharo tsa ho ba teng: ho nahanisisa (chelete e lekaneng), kotsi (monyetla), le moputso. 

Phello ea mopera hangata e potlakile, e kang moqolo o le mong oa li-dice, leqhubu la koloi ea roulette, kapa pere e felitseng qetello, empa liforeimi tse telele li boetse li tloaelehile, ho lumella baeti ho qetellong ea tlhōlisano ea lipapali tsa nakong e tlang kapa esita le nako eohle ea lipapali.




#Article 66: Searabia (110 words)


Searabia ke mmolêlô ya Maarabia, le gape e leng mmolêlô ya mantlha Afrika Lebowa, Middle East le Lenaka la Afrika. Ke mmolêlô ya Sememite e nkoang ke batho ba limilione tše 242 e le mmolêlô ya bona mme e sebelišoa ke ba bang ba bangata joalo ka mmolêlô ya semmuso le / kapa mmolêlô ya borapeli. E tsejoa e le mmolêlô ya botšelela e sebetsang ya Machaba a Kopaneng. 

Searabia ke mmolêlô ya semmuso ya linaga tše 28, ya boraro e latela gagolo Seisimane le Sefora. Ntle le moo, ke mmolêlô e kgolo ya batho ba fokolang linaheng tše kang Iran le Turkey. Searabia se ngotsoe ka alfabeta ya Searabia.




#Article 67: Duma nokwe (148 words)


Duma Nokwe o belegwe ka ngwaga wa 1927,Afrika Borwa.Yena o tseni sekolo Peter's high kua Borwa,gomme a phethagatša dithuto tša gagwe Fort Hare university a apara kobo ya thuto ka B.sc degree le Diploma ka tša borutiši.O ile a yo šoma sekolong sa Kugersdoop high bjalo ka morutiši.Kamorago ga o tswariwa kua toropong ya Gemiston  o ile a kubiwa mošomong  ke ba Transvall Department bjalo ka morutiši.Go tloga fao o ile a yo ithutela tša bo moemedi.O ile a ahlega ka ngwaga wa 1956.o ile a ba moemedi wa mathomo mo Afrika Borwa yo a ilego  a txeiwa kua Transvall Supreme Court.Go tloga fao o ile a swariwa gape ka ngwaga wa 1956,a beiwa trayaleng matšatši a mararo.Go rile gotšwa nhlongswiswi a tšwela pele le tša polotiki ,a kgethwa go ba mongwaledi wa mokgahlo wa ANC ka ngwaga wa 1958,ka conferentshe ya gagwe ya bo 46 kua Durban




#Article 68: Tiro Onkgopotse (180 words)


Abrama Onkgopotse Ramothibi Tiro o hlahile ka la 9 Pulungoana 1947 ho Dinokana, motsana o haufi le Zeerust North West Province, Afrika Boroa. Batsoali ba hae, bao joale e neng e le mantsiboea, e ne e le Nkokwe Peter le Moleseng Anna Tiro.

Tiro o ne a e-na le banab'eso ba babeli le ausi a le mong. 'M'ae e ne e le mosebeletsi oa lapeng Emmarentia Johannesburg, Transvaal (hona joale ke Gauteng). Hanyane ha ho tsejoe ka ntate oa hae. Rangoane oa hae (Ned Onkgopotse Tiro, eo a rehelletsoeng ka eena) le Bafedile Masoba (rakhali'ae) o bile le tšusumetso e matla kholisanong ea hae mme o matlafalitse tsebo ea hae ea boetapele. Tiro o ile a qeta nako le malome oa hae moo a mo thusitseng ho tsamaisa khoebo ea ho baka.

O qalile sekolo ka 1951 Sekolong sa Mathomo sa Ikalafeng. Sekolo se ile sa koaloa ka lebaka la litabatabelo tsa basali. Sena se ile sa sitisa lithuto tsa hae. Likhoeling tse 5 tsa pherekano, o ile a sebetsa morafong oa manganese bakeng sa lisente tse 75 ka beke




#Article 69: Steve Biko (194 words)


Bantu Steve Biko obelegwe ka di 18 Mathole ngwageng wa(1946)ebe ele moetapele wa kgatelelo.Motsebalegi wa tsa polelokgatelelo.Moetaplego tsa polelo mokgahlong wa (Black Union)nakong ya lesomesenyane masometshela.maele a gagwe a ile a fitiswa dikuranteng naga ka bophara tsa Afrika-Borwa ka fase ga (pseudonym Frank Talk)                                                                                                                                                     O kgodisitswe ke lapa lago topa tsa fase,Biko o goletse lekheiseneng la (Ginsberg) kua (Eastern Cape) ka lesomesenyane masometshela o thomile go ithutela tsa bongaka yunibesiting ya Natal,moo a ilego aba mongwe wa mokgahlo wa (National Union of South African Students)(NUSA) Oile a ba kgahlanong le ba letlalo sweu.Mmogo go bao baso bao ba be ba kgatelletswe ke kgatelelo ya Afrika-Borwa.Oile a kgolwa gore le ge nkabe a ile a ba kgahlanong le batho ba sweu o ile a tlholega ka ge bathosweu ba be ba nale maatla go bathobaso.O ile a tswelela go sebe mmogo le bathosweu ka ge bathobaso ba be bale mokgahlong wa go ikemela legoba ba etapele go tsa go thoma mokgahlo wa (South African Students Organisation) ka lesomesenyane masomeseswai.O ile a thekga maleme a mangwe mo Afrika-Borwa esego fela maleme ao a bolelwago ke bathobaso fela le maleme ao elego (coloureds le a ma india).




#Article 70: Cheryl Carolus (209 words)


Cheryl Carolus (o belegwe ka di 27 Mopitlo 1958) ke o mongwe wa bo radipolotiki nageng ya Afrika BorwaYena o belegetšwe Silvertown,meagong emegolo ya Cape gola Cape TownO ile a ba kamanong ya dipolotiki a sa le sekolong se se phagamego ebile a ba molwela tikologo ge a fetša go ba o mongwe waba United Democratic Frontka 1983.Ka Mopitlo 1990,Carolus o ile a kgethiwa goba kamanong le African National Congress(ANC)eo e ilego ya ba poledišanong le mmušo wa kgethologanyo gape ka Phupu 1991,o ile a kgethiwa goba o mongwe wa mokgatlo wo mogolo wa nageng wa ANC.O ile a nyala moprofessara Graeme Bloch1998,o ile a ba mokomišinara o mogolo nageng ya Afrika Borwa ka London.Magareng ga mengwageng ye ya 2001-2004,o ile aba modula setulo wo mogolo wa matšwantle a Afrika Borwa (SANTOUR)ile a ba modula setulo wa di phakhe tša naga ya Afrika Borwa(SANPARKS,ka 2009 o ile a naganišiša taba ya go tšea setulo go tša difofane tša Afrika Borwa (SAA)ile aba mothuša setulo ka khamphaning ya Peotonaya dipoloko ebile yago godiša dikgwebo.Carolus ke o mongwe wa komiti phetiši ya International Crisis GroupKa 2015,o ile aba moholofedi wa Musiamo ya British.Ka Mopitlo 5,mebele ya batswadi ba monna wa gagwe,Moprofesara Graeme,e hweditšwe gola Cape Town ba bolailwe polawo e bohloko.




#Article 71: Fatima Meer (152 words)


Fatima Meer  (12 Phato 1928 - 12 Hlakola 2010) ebe e le sengwadi sa Afrika Borwa . ke morwedi wa Moosa Meer le Rachel Farrel ,ke ngwana wa bobedi go bana ba seswai . Mmagwe be ele tšhiwana a sena batswadi a dula legae la bana ba ditšhiwana ,tatagwe o belegetšwe Surat ,Gurat. Yo Fatima Meer otšere ngwaga yunibesithing ya WIts a be a ba leloko la la Progressive forum ,o ile a thoma go ruta batho babagolo ka bobeyelo bja sefatanaga bja tatagwe ka ngwaga wa 1940 .Mmereko wa gagwe wa dipolotiki o thomile ge anale mengwaga ye lesome šupa a le sekolong se se phagamego. Fatima Meer e be ele yo mongwe wa diboledi tse kgolo kopanong yeo e bego e swerwe  go lweša mmušo gore o  seke wa tsebiša molao o moswa wa GROUP AREAS ACT .le Fatima Meer. E  be le sekeretari  le Bertha Mkhize ,mopresidente wa ANC 




#Article 72: Tembeka Ngcukaitobi (128 words)


Tembeka ngcukaitobi o tswatse ka di 25 tsa mantule 1979 marena tembeka ke moemadi manwadi seboledi tembeka o ngwetse puku ya naga ke yarena ke puku ya mathomo ya go nthiwa kantoraong ye kgolo onale degree ya BPro   LLM unitra LLBrhode LLM london sekolong sa tsa gwebo kalebaka la bjale obereka ke bathaobagage ba moswamawatle ba yemetse makgatlo yo etseng go la zimbabwe

Tembeka ngcukaitobi o bile o mongwe wa ba leloko la EFF yena o tsene sekolo sa unibesething ya transkie ka pasari ka ge a sa kgone go patela sekolo marena temeka o ile a topaseka kantorong babakisana le babang marena tembeka ka ngcukoitobi o go di setwe ke magwe le tatagwe tatagwe a bereka maneng tatagwe o ile a hlokofala mengwegeng ya go feta




#Article 73: Oliver Tambo (107 words)


Oliver Reginald Kaizana Tambo o belegilwe ka di 27 Oktobere 1917 gola Bizana, Eastern Cape. O tsene sekolo sa Anglican le Methodist sa boruti. O tšwetše pele dithuto tša gagwe go St Peter's gola Gauteng. 

Ka ngwaga wa 1943, Tambo, Mandela le Walter Sisulu ba hweditše ANC Youth League. Tambo o ile a ba wa mathomo gpba bosetšhaba mongwaledi le leloko la bosetšhaba phethiši ka 1948. Youth League e ile ya šišinya difetogo tša morero wa kgahlanong le kgethologanyo tšwetšaopele. O ile a ba  motlatšahlogo ya ANC ka 1958 eupša ka 1959 o ile a hlanka menngwaga e mehlano ka lebaka le go iletša taelo ya mmušo.




#Article 74: Tuberculosis (503 words)


Bolwetši bja mafahla  (TB) ke bolwetši bja go fetela bjo gantši bo tlholwago ke pakteria ya Mycobacterium tuberculosis (MTB) bacteria. Bolwetši bja mafahla gantši bo ama maswafo, gape bo ka ama ditho tše dingwe tša mmele. Diphetedi tše dintši ga di na maswao, tšeo di tsebjago ka la  bolwetši bja mafahla bja latent. Palo ya 10% ya diphetedi tša latent di tšwelapele go phetedi ya mafolofolo, yeo, ge a ka tlogelwa e sa alafiwa, e ka bolaya seripa sa palo ya bao ba amegilego. Dišupo tša klasiki tša TB ya mafolofolo ke segohlolo sa go ba le mamina a go hlakana le madi, letadi, go ela dithitho bošego, le go fokotšega mmele Kgale e be e bitšwa tirišo/consumption   ka lebaka la go fokotšega ga mmele. Phetelo ya ditho tše dingwe e ka baka mehuta e mentši ya dišupo.

Bolwetši bja mafahla bo phatlalala ka moya ge batho bao ba nago le TB ya mafolofolo mafahleng a bona ba gohlola, ba tshwa mare, ba bolela goba go ethimola. Batho ba go ba le TB ya latent ga ba phatlalatše bolwetši. Phetetši ya mafolofolo e direga gantši go batho bao ba nago le HIV/AIDS gape le go bao ba folago. Phekolo ya TB ya mafolofolo e theilwe godimo ga di-X-ray tša kgara, gammogo le ditlhahlobo tša  microscopic le setšo sa diela tša mmele. Phekolo ya TB ya latent e itshepetše go teko ya letlalo ya tuberculin (TST) goba diteko tša madi.

Thibelo ya TB e ama go sekirina bao ba lego kotsing e kgolo, tekolo ya ka pela le dikgetsi tša kalafi, le kenti/vaccination le kenti ya bacillus Calmette-Guérin (BCG). Bao ba le go kotsing e kgolo ba akaretša batho ka gae, mošomong le dikgokaganyo tša selegae tša batho bao ba phelago ka TB. Phekolo e hloka tirišo ya  diantibiotiki tše dintši sebaka se se telele Kganano ya diantibioki  ke bothata bjo bo golo kudu bjo bo golago ka  e kgolo ya multiple drug-resistant tuberculosis (MDR-TB) le extensively drug-resistant tuberculosis (XDR-TB).

Go fihla ka 2018 kotara e tee ya batho ba mo lefaseng e fetetšwe ke TB. Diphetelo tše mpsha di tšwelela go batho ba 1% ngwaga o mongwe le o mongwe. Ka 2017, go bile le dikgetsi tša go feta 10 million tša TB ya mafolofolo tšeo di lebišitšego go mahu a 1.6 million. Se se e dira gore ebe palo ya pele ya tlholego ya mahu a malwetši a phetelo. Palo ya go feta 95% ya mahu e diregile go go dinaga tše di tšwetšego pele, gape palo ya go feta 50%  e ka India, Tšhaena, Indonesia, Pakistan, le Philippines. Palo ya dikgetsi tše mpsha ngwaga o mongwe le o mongwe e fokotšegile go tloga ka 2000. Palo ya go lekana le 80% ya batho ba ba ntši ba ka dinageng tša Asia le Afrika ba na le diteko tša phosethifi mola 5–10% ya batho ba ka United States ba na le diteko tša phosethifi tša tuberculin. Bolwetši bja mafahla ke kgale bo le gona mo bathong go tloga since  dinako tša bogologolo.




#Article 75: Air India (134 words)


Air India (Hindi: एअर एअंडिया) e tsejoang ka molao e le Air India Air Transport Services Limited ke k'hamphani ya difofane ya naga ya India. Air India ke karolô ya National Aviation Company of India Limited.

Air India e thehiloe ka 1932 tlasa lebitšo la Tata Air Line ke k'hamphani ya Tata Sons. Ka 1946 lebitšo la k'hamphani le ile la fetoga Air India International. Lebitšo la yona le ile la fêtoga gape ka 1953, Lekhetlong lena e se e le lebitšo la gona joale la India India. Ka nako go Air India e ne e le ya 'muso ya India. Go tloga ka 1999 go ile ga etšoa liteko tse ngata tša go kôpanya India Air le Indian Airlines. Air India e ilê ya boloka lebitšo la yona go sa tsotellehe go kôpanya.




#Total Article count: 75
#Total Word count: 29058